Popravek – Energetska statistika, 2023
Popravek – podatke o Energetski statistiki, 2023 ponovno objavljamo
Zaradi prejema popravljenih podatkov iz administrativnega vira statistične podatke o energetski statistiki, predstavljene v objavi dne 8. 10. 2024, ponovno objavljamo. Za morebitne nevšečnosti se opravičujemo in vas prosimo za razumevanje.
Več kot polovica potreb po energiji zagotovljena z domačimi viri
Domača proizvodnja energije je lani znašala nekaj več kot 141.000 teradžulov (TJ) ali za 7 % več kot leto prej. Okoli 43 % je predstavljala jedrska energija, skoraj 36 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot polovico (52 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za 5 odstotnih točk.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč njen uvoz in izvoz, na voljo nekaj več kot 257.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (skoraj 21 %), premog (skoraj 12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije ponovno za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala nekaj več kot 191.000 TJ ali za 5 % manj kot v letu 2022. Največji delež (41 %) je obsegala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 %), sledili so gospodinjstva (23 %), storitvene dejavnosti (skoraj 10 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (46 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (15 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih znova za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.500 TJ ali na letni ravni za 1 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 %), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali lesna goriva in električna energija s po 34 %, sledili so ekstra lahko kurilno olje z 9 %, zemeljski plin z 8 %, daljinska toplota z več kot 6 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) s skoraj 6 %, utekočinjeni naftni plin z 2 % ter sončna energija z 1 %.
Med porabljenimi energenti v storitvenih dejavnostih prevladovala električna energija
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (področja dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ ali za 2 % manj kot leto prej.
Največji delež je bil porabljen v področju dejavnosti trgovina (26 %). Sledili so gostinstvo (15 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (9 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (6 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (prav tako 6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (60 %). Sledili so zemeljski plin (12 %), daljinska toplota (11 %), ekstra lahko kurilno olje (7 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (skoraj 6 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Domača proizvodnja energije je lani znašala nekaj več kot 141.000 teradžulov (TJ) ali za 7 % več kot leto prej. Okoli 43 % je predstavljala jedrska energija, skoraj 36 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot polovico (52 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za 5 odstotnih točk.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč njen uvoz in izvoz, na voljo nekaj več kot 257.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (skoraj 21 %), premog (skoraj 12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije ponovno za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala nekaj več kot 191.000 TJ ali za 5 % manj kot v letu 2022. Največji delež (41 %) je obsegala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 %), sledili so gospodinjstva (23 %), storitvene dejavnosti (skoraj 10 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (46 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (15 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih znova za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.500 TJ ali na letni ravni za 1 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 %), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali lesna goriva in električna energija s po 34 %, sledili so ekstra lahko kurilno olje z 9 %, zemeljski plin z 8 %, daljinska toplota z več kot 6 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) s skoraj 6 %, utekočinjeni naftni plin z 2 % ter sončna energija z 1 %.
Med porabljenimi energenti v storitvenih dejavnostih prevladovala električna energija
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (področja dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ ali za 2 % manj kot leto prej.
Največji delež je bil porabljen v področju dejavnosti trgovina (26 %). Sledili so gostinstvo (15 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (9 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (6 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (prav tako 6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (60 %). Sledili so zemeljski plin (12 %), daljinska toplota (11 %), ekstra lahko kurilno olje (7 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (skoraj 6 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
