Spletna prodaja, 2023
Prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev lani ustvarilo več podjetij
Leta 2023 je prihodek s spletno prodajo ustvarilo 22 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi: 15 % prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta ter 12 % prek e-tržnic. Tovrstna prodaja je obsegala 3,8 % celotnega prihodka (brez DDV) teh podjetij.
Manj kot petina podjetij na spletni strani omogočalo oddajo naročila ali rezervacije
Na spletu je bilo s spletno stranjo prisotnih 81 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi – 79 % malih, 90 % srednje velikih in vsa velika podjetja. Z vidika skupin dejavnosti je bilo takih 76 % podjetij v proizvodnih in 86 % v storitvenih dejavnostih.
Spletna stran omogoča podjetjem, da dosežejo širši krog potrošnikov in jim predstavijo izdelke ali storitve iz svoje ponudbe. 80 % jih je na njej predstavljalo izdelke ali storitve, kataloge ali informacije o cenah, 18 % jih je ob tem omogočalo spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije – 17 % malih, 19 % srednje velikih in 38 % velikih podjetij.
V 1. četrtletju letos je več kot tri četrtine prebivalcev, starih 16–74 let (79 %; v 2023: 77 %), na internetu pridobilo informacije o izdelkih ali storitvah. Med aprilom 2023 in marcem 2024 pa jih je oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek interneta in s tem ustvarilo vsaj en spletni nakup dve tretjini (66 %), kar je bilo enako kot leto prej. Več o tem v objavi Spletno nakupovanje, 2024.
Zmerna rast pri številu podjetij, ki so ustvarila prihodek s spletno prodajo
V letu 2023 je 22 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi sprejemalo naročila ali rezervacije prek spleta in tako ustvarilo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev (20 % v 2022) – 22 % malih, 21 % srednje velikih in 39 % velikih podjetij. Z vidika skupin dejavnosti je prihodek s spletno prodajo ustvarilo 36 % v storitvenih dejavnostih in 8 % podjetij v proizvodnih dejavnostih, z vidika kohezijske regije pa četrtina podjetij v zahodni Sloveniji in 19 % podjetij v vzhodni Sloveniji.
Podjetja so ustvarila prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev:
Pri spletni prodaji največji delež prihodka ustvarjen s prodajo fizičnih izdelkov
Podjetja so s spletno prodajo v 2023 ustvarila 3,8 % vrednosti celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV) – mala podjetja za 4,4 %, srednje velika za 5,6 % in velika podjetja za 2,6 %. Na ta način so podjetja v storitvenih dejavnostih ustvarila za 5,7 % vrednosti celotnega prihodka in v proizvodnih dejavnostih za 2,0 % skupnega prihodka, z vidika kohezijske regije pa 4,1 % v zahodni Sloveniji in 3,4 % v vzhodni Sloveniji.
Vrednost prihodka, ustvarjenega s spletno prodajo, je znašala okoli 3.700 milijonov EUR (brez DDV). 27 % tega prihodka so ustvarila mala, 39 % srednje velika in 34 % velika podjetja.
Podjetja so ustvarila:
Več podjetij v dejavnosti trgovina na drobno, razen z motornimi vozili ustvarilo prihodek s spletno prodajo
V dejavnosti trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (po SKD 2008: G 45–47) je 44 % podjetij omogočalo spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije prek spletne strani. 41 % jih je s tem ustvarilo prihodek (39 % v 2022), skupno za 5,8 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV) ali okoli 1.928 milijonov EUR. 34 % te vrednosti so ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam.
V dejavnosti trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (po SKD 2008: G 47) je omogočalo spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije prek spletne strani 48 % podjetij. Prihodek s spletno prodajo je imelo 45 % podjetij (43 % v 2022), z njo so ustvarila za 3,9 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV), kar je predstavljalo okoli 632 milijonov EUR. 85 % tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam.
Več kot polovica prihodka od spletne prodaje prek e-tržnic ustvarjenega v področju dejavnosti promet in skladiščenje
V letu 2023 je 12 % podjetij ustvarilo prihodek s spletno prodajo prek spletnih strani, ki jih za spletno prodajo uporablja več podjetij (e-tržnice) (desetina v 2022). Podjetja so na ta način ustvarila za okoli 510 milijonov EUR prihodka (brez DDV) ali 0,5 % celotnega prihodka (brez DDV) (leto prej 0,4 %). 48 % tega prihodka so ustvarila mala, 42 % srednje velika in 10 % velika podjetja.
Največji delež prihodka, ustvarjenega prek e-tržnic, je bil ustvarjen v področju dejavnosti promet in skladiščenje (po SKD: H 49–53) z 57 %, z 19 % sledijo gostinske nastanitvene dejavnosti (po SKD: G 55) ter z 9 % dejavnost strežbe jedi in pijač (po SKD: G 56).
Več podjetij plačuje za spletno oglaševanje
Spletno oglaševanje omogoča podjetjem globalni doseg, natančno ciljanje potrošnikov in merjenje uspešnosti marketinških kampanj. Za spletno oglaševanje v letošnjem letu plačuje 27 % podjetij, npr. oglase na internetnih iskalnikih, družbenih medijih (npr. na Googlu, Facebooku, YouTubu) ali na drugih spletnih straneh (21 % v 2023) – 27 % malih, 22 % srednje velikih in 46 % velikih podjetij.
Tako kot lani podjetja pri plačljivem oglaševanju najpogosteje uporabljajo metodo, ki temelji na vsebini spletne strani ali na ključnih besedah, na podlagi katerih uporabniki iščejo vsebine na internetu – kontekstualno oglaševanje (24 %; 19 % v 2023). Sledita metodi, ki temeljita na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta ter na sledenju njihove geolokacije (vsaka po 12 %).
Tabele z najnovejšimi podatki, tudi po kohezijskih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na spletu je bilo s spletno stranjo prisotnih 81 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi – 79 % malih, 90 % srednje velikih in vsa velika podjetja. Z vidika skupin dejavnosti je bilo takih 76 % podjetij v proizvodnih in 86 % v storitvenih dejavnostih.
Spletna stran omogoča podjetjem, da dosežejo širši krog potrošnikov in jim predstavijo izdelke ali storitve iz svoje ponudbe. 80 % jih je na njej predstavljalo izdelke ali storitve, kataloge ali informacije o cenah, 18 % jih je ob tem omogočalo spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije – 17 % malih, 19 % srednje velikih in 38 % velikih podjetij.
V 1. četrtletju letos je več kot tri četrtine prebivalcev, starih 16–74 let (79 %; v 2023: 77 %), na internetu pridobilo informacije o izdelkih ali storitvah. Med aprilom 2023 in marcem 2024 pa jih je oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek interneta in s tem ustvarilo vsaj en spletni nakup dve tretjini (66 %), kar je bilo enako kot leto prej. Več o tem v objavi Spletno nakupovanje, 2024.
Zmerna rast pri številu podjetij, ki so ustvarila prihodek s spletno prodajo
V letu 2023 je 22 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi sprejemalo naročila ali rezervacije prek spleta in tako ustvarilo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev (20 % v 2022) – 22 % malih, 21 % srednje velikih in 39 % velikih podjetij. Z vidika skupin dejavnosti je prihodek s spletno prodajo ustvarilo 36 % v storitvenih dejavnostih in 8 % podjetij v proizvodnih dejavnostih, z vidika kohezijske regije pa četrtina podjetij v zahodni Sloveniji in 19 % podjetij v vzhodni Sloveniji.
Podjetja so ustvarila prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev:
- 15 % prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta (14 % v 2022) – 14 % malih, 15 % srednje velikih in 36 % velikih podjetij,
- 12 % prek spletnih strani, ki jih uporablja več podjetij za prodajo izdelkov ali storitev (e-tržnice), npr. platforme za spletne rezervacije ali prodajo fizičnih izdelkov (10 % v 2022) – 12 % malih, 10 % srednje velikih in 11 % velikih podjetij.
Pri spletni prodaji največji delež prihodka ustvarjen s prodajo fizičnih izdelkov
Podjetja so s spletno prodajo v 2023 ustvarila 3,8 % vrednosti celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV) – mala podjetja za 4,4 %, srednje velika za 5,6 % in velika podjetja za 2,6 %. Na ta način so podjetja v storitvenih dejavnostih ustvarila za 5,7 % vrednosti celotnega prihodka in v proizvodnih dejavnostih za 2,0 % skupnega prihodka, z vidika kohezijske regije pa 4,1 % v zahodni Sloveniji in 3,4 % v vzhodni Sloveniji.
Vrednost prihodka, ustvarjenega s spletno prodajo, je znašala okoli 3.700 milijonov EUR (brez DDV). 27 % tega prihodka so ustvarila mala, 39 % srednje velika in 34 % velika podjetja.
Podjetja so ustvarila:
- 86 % prihodka s spletno prodajo prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta (89 % v 2022) ter 14 % prek e-tržnice (11 % v 2022).
- 74 % prihodka s spletno prodajo drugim podjetjem ali javnim ustanovam (68 % v 2022) in 26 % s spletno prodajo fizičnim osebam (32 % v 2022). S spletno prodajo fizičnim osebam so podjetja ustvarila za okoli 964 milijonov EUR prihodka (brez DDV).
- 80 % prihodka s spletno prodajo fizičnih izdelkov, 17 % s storitvami in 3 % s prodajo digitalnih izdelkov ali storitev, ki so bile tudi digitalno naročene, npr. naročnine na pretočne storitve, digitalne revije.
- Skoraj polovico prihodka s spletno prodajo v Sloveniji (49 %), 40 % s prodajo v druge članice EU in 10 % v druge države.
Več podjetij v dejavnosti trgovina na drobno, razen z motornimi vozili ustvarilo prihodek s spletno prodajo
V dejavnosti trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (po SKD 2008: G 45–47) je 44 % podjetij omogočalo spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije prek spletne strani. 41 % jih je s tem ustvarilo prihodek (39 % v 2022), skupno za 5,8 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV) ali okoli 1.928 milijonov EUR. 34 % te vrednosti so ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam.
V dejavnosti trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (po SKD 2008: G 47) je omogočalo spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije prek spletne strani 48 % podjetij. Prihodek s spletno prodajo je imelo 45 % podjetij (43 % v 2022), z njo so ustvarila za 3,9 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV), kar je predstavljalo okoli 632 milijonov EUR. 85 % tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam.
Več kot polovica prihodka od spletne prodaje prek e-tržnic ustvarjenega v področju dejavnosti promet in skladiščenje
V letu 2023 je 12 % podjetij ustvarilo prihodek s spletno prodajo prek spletnih strani, ki jih za spletno prodajo uporablja več podjetij (e-tržnice) (desetina v 2022). Podjetja so na ta način ustvarila za okoli 510 milijonov EUR prihodka (brez DDV) ali 0,5 % celotnega prihodka (brez DDV) (leto prej 0,4 %). 48 % tega prihodka so ustvarila mala, 42 % srednje velika in 10 % velika podjetja.
Največji delež prihodka, ustvarjenega prek e-tržnic, je bil ustvarjen v področju dejavnosti promet in skladiščenje (po SKD: H 49–53) z 57 %, z 19 % sledijo gostinske nastanitvene dejavnosti (po SKD: G 55) ter z 9 % dejavnost strežbe jedi in pijač (po SKD: G 56).
Več podjetij plačuje za spletno oglaševanje
Spletno oglaševanje omogoča podjetjem globalni doseg, natančno ciljanje potrošnikov in merjenje uspešnosti marketinških kampanj. Za spletno oglaševanje v letošnjem letu plačuje 27 % podjetij, npr. oglase na internetnih iskalnikih, družbenih medijih (npr. na Googlu, Facebooku, YouTubu) ali na drugih spletnih straneh (21 % v 2023) – 27 % malih, 22 % srednje velikih in 46 % velikih podjetij.
Tako kot lani podjetja pri plačljivem oglaševanju najpogosteje uporabljajo metodo, ki temelji na vsebini spletne strani ali na ključnih besedah, na podlagi katerih uporabniki iščejo vsebine na internetu – kontekstualno oglaševanje (24 %; 19 % v 2023). Sledita metodi, ki temeljita na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta ter na sledenju njihove geolokacije (vsaka po 12 %).
Tabele z najnovejšimi podatki, tudi po kohezijskih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi, ki so ustvarila del svojega prihodka s spletno prodajo, Slovenija
Podjetja, ki so ustvarjala prihodek s spletno prodajo, Slovenija, 2023
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Objavljeni podatki so ocene, pridobljene z raziskovanjem na vzorcu, ki predstavlja podjetja z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi. Podjetje lahko sestavlja več lastniško povezanih pravnih enot, če na trgu delujejo kot eno samostojno podjetje.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.