Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, 2024
Petina prebivalcev uporablja orodja generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT
V 1. četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 85 % oseb, starih 16–74 let. Petina jih je uporabljala orodja generativne umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Copilot, takih je bilo največ, 55 %, med 16–24-letniki.
Internet večkrat na dan uporabljala več kot polovica starejših
Internet je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % oseb (v 2023: 90 %), starih od 16 do 74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Največji delež takih uporabnikov interneta je bil v osrednjeslovenski (95 %) in obalno-kraški statistični regiji (94 %), najmanjši pa v savinjski (83 %).
Enako kot lani je 87 % prebivalcev internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan in 85 % večkrat na dan. Teh je bilo največ med mladimi oz. 16–24-letniki (99 %) in najmanj med starejšimi oz. v starostni skupini 65–74 let (56 %).
Interneta še nikoli ni uporabljalo 7 % prebivalcev. Osem od desetih (79 %) neuporabnikov je med razlogi za to navedlo, da interneta ne potrebuje, tretjine (33 %) internet ne zanima, 29 % pa jih nima veščin za uporabo. Okoli 3.690 posameznikov ali 3 % jih interneta ne uporablja, ker so stroški opreme ali dostopa (npr. nakup računalnika ali stroški naročnine) previsoki.

Enako kot lani je imelo dostop do interneta od doma 94 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba med 16. in 74. letom. V zahodni kohezijski regiji je imelo dostop do interneta od doma 95 % prebivalcev, v vzhodni pa 93 %.
Več kot desetina poskušala izbrisati ali zapreti svoj uporabniški račun v brezplačnih aplikacijah ali storitvah
Uporaba interneta za zasebne namene zmerno narašča. Največji delež prebivalcev je pošiljal ali prejemal e-pošto (82 %), spletne družbene medije, kot so Facebook, Snapchat, Instagram in TikTok, jih je uporabljalo 65 %, e-bančništvo 64 %, 61 % prebivalcev je telefoniralo ali opravilo videoklic prek programov, kot sta WhatsApp in Viber.

Za izvedbo aktivnosti na internetu so na voljo tudi brezplačne aplikacije ali storitve, ki pa zahtevajo registracijo ali odprtje uporabniškega računa. Pri tem nastajajo podatki, ki jih ponudnik uporablja sam ali pa jih posreduje drugim podjetjem v obdelavo, npr. za ciljno usmerjeno oglaševanje.
Tak uporabniški račun, npr. za e-pošto, na družbenih medijih, v različnih aplikacijah za poslušanje glasbe ali nakupovanje, je kadar koli odprlo 86 % prebivalcev; največ takih, 99 %, jih je bilo med mladimi in 35–44-letniki. 11 % prebivalcev je nato poskušalo izbrisati ali zapreti svoj uporabniški račun v takšni brezplačni aplikaciji ali storitvi. 4 % se jih je pri tem srečalo s težavami, kot so iskanje načina za izbris računa, prevelika poraba časa ali tehnične težave.
Filme oz. nadaljevanke prek pretočnih storitev gledalo dvakrat toliko starejših kot v 2022
Internet je postal pomemben del vsakdana, zlasti pri preživljanju prostega časa. 65 % (v 2022: 58 %) prebivalcev je prek njega poslušalo glasbo, npr. prek spletnega radia, YouTuba ali aplikacij, kot so Deezer, Apple Music ali Spotify, 15 % jih je glasbo tudi preneslo, 24 % jih je igralo internetne videoigre oz. so jih prenesli. Naraščata tudi poslušanje ali prenos podkastov (20 %; v 2022: 14 %), ti so najbolj priljubljeni med 25–34-letniki (35 %).
61 % (v 2022: 56 %) prebivalcev si je prek interneta ogledalo videovsebine na YouTubu, TikToku, Instagramu ali podobnih spletnih straneh, 54 % (v 2022: 47 %) pa televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom, npr. NEO, TVin, EON, tv2go ali RTV SLO; 64 % med mladimi in 35 % med starejšimi.
37 % (v 2022: 29 %) jih je uporabljalo pretočne storitve in gledalo filme oz. nadaljevanke na zahtevo, npr. Netflix, Disney+, Amazon Prime, Voyo ali Max. Delež je bil največji med mladimi (69 %; v 2022: 64 %), z 61 % so sledili 25–34-letniki, kar je za 18 % odstotnih točk več kot v 2022. Prav tako se je delež podvojil med starejšimi (65–74-letniki), in sicer na 12 %.
Generativno umetno inteligenco uporablja več kot polovica mladih
Tehnologije umetne inteligence (UI) so čedalje bolj prisotne v našem vsakdanu, od digitalnih pomočnikov do priporočilnih sistemov oz. personaliziranih oglasov. Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini, Bing Chat, DALL-E, ustvarijo besedila, slike, računalniško kodo ali druge vsebine na podlagi vhodnih podatkov oz. postavljenega vprašanja, kar omogoča interakcijo, ustvarjanje idej in reševanje problemov.
57 % prebivalcev je na vprašanje o poznavanju tehnologij umetne inteligence odgovorilo pritrdilno; takih je bilo največ med mladimi (87 %) in najmanj med starejšimi (22 %).

Petina prebivalcev (20 %) je uporabljala virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali pametnega zvočnika, npr. Apple Siri, Amazon Alexa, Telekom NEO (v 2022: 14 %).
21 % jih je uporabljalo orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini, DALL-E. Med mladimi je bilo takih več kot polovica (55 %), med starejšimi pa 4 %.
Generativno UI so prebivalci uporabljali za naslednje namene:
Med učenci, dijaki ali študenti jih je ta orodja uporabljalo 70 %, med zaposlenimi 24 % in med upokojenci 4 %.
69 % prebivalcev še ni uporabljalo orodij generativne UI iz naslednjih razlogov:
Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi interneta, umetne inteligence in mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Internet je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % oseb (v 2023: 90 %), starih od 16 do 74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Največji delež takih uporabnikov interneta je bil v osrednjeslovenski (95 %) in obalno-kraški statistični regiji (94 %), najmanjši pa v savinjski (83 %).
Enako kot lani je 87 % prebivalcev internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan in 85 % večkrat na dan. Teh je bilo največ med mladimi oz. 16–24-letniki (99 %) in najmanj med starejšimi oz. v starostni skupini 65–74 let (56 %).
Interneta še nikoli ni uporabljalo 7 % prebivalcev. Osem od desetih (79 %) neuporabnikov je med razlogi za to navedlo, da interneta ne potrebuje, tretjine (33 %) internet ne zanima, 29 % pa jih nima veščin za uporabo. Okoli 3.690 posameznikov ali 3 % jih interneta ne uporablja, ker so stroški opreme ali dostopa (npr. nakup računalnika ali stroški naročnine) previsoki.
Enako kot lani je imelo dostop do interneta od doma 94 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba med 16. in 74. letom. V zahodni kohezijski regiji je imelo dostop do interneta od doma 95 % prebivalcev, v vzhodni pa 93 %.
Več kot desetina poskušala izbrisati ali zapreti svoj uporabniški račun v brezplačnih aplikacijah ali storitvah
Uporaba interneta za zasebne namene zmerno narašča. Največji delež prebivalcev je pošiljal ali prejemal e-pošto (82 %), spletne družbene medije, kot so Facebook, Snapchat, Instagram in TikTok, jih je uporabljalo 65 %, e-bančništvo 64 %, 61 % prebivalcev je telefoniralo ali opravilo videoklic prek programov, kot sta WhatsApp in Viber.
Za izvedbo aktivnosti na internetu so na voljo tudi brezplačne aplikacije ali storitve, ki pa zahtevajo registracijo ali odprtje uporabniškega računa. Pri tem nastajajo podatki, ki jih ponudnik uporablja sam ali pa jih posreduje drugim podjetjem v obdelavo, npr. za ciljno usmerjeno oglaševanje.
Tak uporabniški račun, npr. za e-pošto, na družbenih medijih, v različnih aplikacijah za poslušanje glasbe ali nakupovanje, je kadar koli odprlo 86 % prebivalcev; največ takih, 99 %, jih je bilo med mladimi in 35–44-letniki. 11 % prebivalcev je nato poskušalo izbrisati ali zapreti svoj uporabniški račun v takšni brezplačni aplikaciji ali storitvi. 4 % se jih je pri tem srečalo s težavami, kot so iskanje načina za izbris računa, prevelika poraba časa ali tehnične težave.
Filme oz. nadaljevanke prek pretočnih storitev gledalo dvakrat toliko starejših kot v 2022
Internet je postal pomemben del vsakdana, zlasti pri preživljanju prostega časa. 65 % (v 2022: 58 %) prebivalcev je prek njega poslušalo glasbo, npr. prek spletnega radia, YouTuba ali aplikacij, kot so Deezer, Apple Music ali Spotify, 15 % jih je glasbo tudi preneslo, 24 % jih je igralo internetne videoigre oz. so jih prenesli. Naraščata tudi poslušanje ali prenos podkastov (20 %; v 2022: 14 %), ti so najbolj priljubljeni med 25–34-letniki (35 %).
61 % (v 2022: 56 %) prebivalcev si je prek interneta ogledalo videovsebine na YouTubu, TikToku, Instagramu ali podobnih spletnih straneh, 54 % (v 2022: 47 %) pa televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom, npr. NEO, TVin, EON, tv2go ali RTV SLO; 64 % med mladimi in 35 % med starejšimi.
37 % (v 2022: 29 %) jih je uporabljalo pretočne storitve in gledalo filme oz. nadaljevanke na zahtevo, npr. Netflix, Disney+, Amazon Prime, Voyo ali Max. Delež je bil največji med mladimi (69 %; v 2022: 64 %), z 61 % so sledili 25–34-letniki, kar je za 18 % odstotnih točk več kot v 2022. Prav tako se je delež podvojil med starejšimi (65–74-letniki), in sicer na 12 %.
Generativno umetno inteligenco uporablja več kot polovica mladih
Tehnologije umetne inteligence (UI) so čedalje bolj prisotne v našem vsakdanu, od digitalnih pomočnikov do priporočilnih sistemov oz. personaliziranih oglasov. Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini, Bing Chat, DALL-E, ustvarijo besedila, slike, računalniško kodo ali druge vsebine na podlagi vhodnih podatkov oz. postavljenega vprašanja, kar omogoča interakcijo, ustvarjanje idej in reševanje problemov.
57 % prebivalcev je na vprašanje o poznavanju tehnologij umetne inteligence odgovorilo pritrdilno; takih je bilo največ med mladimi (87 %) in najmanj med starejšimi (22 %).
Petina prebivalcev (20 %) je uporabljala virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali pametnega zvočnika, npr. Apple Siri, Amazon Alexa, Telekom NEO (v 2022: 14 %).
21 % jih je uporabljalo orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini, DALL-E. Med mladimi je bilo takih več kot polovica (55 %), med starejšimi pa 4 %.
Generativno UI so prebivalci uporabljali za naslednje namene:
- zasebno 15 %,
- službeno 9 % in
- v okviru formalnega izobraževanja 7 %.
Med učenci, dijaki ali študenti jih je ta orodja uporabljalo 70 %, med zaposlenimi 24 % in med upokojenci 4 %.
69 % prebivalcev še ni uporabljalo orodij generativne UI iz naslednjih razlogov:
- 46 % jih nima potrebe po uporabi,
- 13 % jih ne ve, da je na voljo,
- 5 % jih ne ve, kako jo uporabiti,
- 3 % prebivalcev skrbita varnost ali zasebnost in
- 3 % jih ima druge razloge.
Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi interneta, umetne inteligence in mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.

Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.