Odpadna hrana, 2023
Zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej
V proizvodnji hrane je nastalo precej več odpadne hrane kot leto prej, v trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter gospodinjstvih pa skoraj enaka količina. Prebivalec Slovenije je zavrgel povprečno 78 kg hrane.
Več odpadne hrane nastalo predvsem v proizvodnji hrane
Lani se je zavrglo 164.803 ton hrane ali za 9 % več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo. Nekoliko več odpadne hrane je nastalo tudi v trgovini z živili (za 7 %) in gospodinjstvih (za 2 %).
Tudi v prejšnjem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih (44 %). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 % vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a znižal za 3 odstotne točke in znašal 37 %.
Skupno tri četrtine odpadne hrane predelane v bioplinarnah in kompostarnah
Večina odpadne hrane je bila predelana anaerobno v bioplinarnah (41 %) in aerobno v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 22 % odpadne hrane. Nekaj manj kot 3 % celotne količine odpadne hrane pa je bilo obdelane po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
Lani se je zavrglo 164.803 ton hrane ali za 9 % več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo. Nekoliko več odpadne hrane je nastalo tudi v trgovini z živili (za 7 %) in gospodinjstvih (za 2 %).
Tudi v prejšnjem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih (44 %). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 % vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a znižal za 3 odstotne točke in znašal 37 %.
Skupno tri četrtine odpadne hrane predelane v bioplinarnah in kompostarnah
Večina odpadne hrane je bila predelana anaerobno v bioplinarnah (41 %) in aerobno v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 22 % odpadne hrane. Nekaj manj kot 3 % celotne količine odpadne hrane pa je bilo obdelane po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
Nastale količine odpadne hrane po izvoru, Slovenija, 2023
Obdelane količine odpadne hrane po postopkih obdelave, Slovenija, 2023
1) Drugo ravnanje vključuje sežig in sosežig, rafiniranje olja ter drugo biološko predelavo.
Odpadna hrana, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
