Pridelek zgodnjih posevkov in zgodnjega sadja ter pričakovani pridelek pomembnejših poznih pridelkov, 2024

Površina, namenjena setvi žit, se je pri večini vrst zmanjšala, doseženi povprečni pridelki pa so bili večji

Na nekoliko manjši površini kot lani (za 2 %) smo pridelali okoli 152.000 ton pšenice, povprečni pridelek 5,5 tone na hektar (t/ha) je bil za skoraj 8 % večji od lanskega in za 4 % od povprečja zadnjih desetih let.

Površina, namenjena setvi ječmena, je bila letos najmanjša po letu 2017 in za 5 % manjša v primerjavi z lansko. Na 20.800 hektarjih smo pridelali okoli 100.400 ton ječmenovega zrnja, kar pomeni povprečni pridelek 4,8 t/ha (za 5 % več).

Oljna ogrščica je obrodila dobro – povprečni pridelek 3,2 t/ha je bil za četrtino večji od lanskega in za skoraj petino v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Pridelek pšenice in pire ter ječmena, Slovenija



Pričakujemo povprečno letino koruze in poznega krompirja

Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2024 naj bi pridelali 28,3 tone poznega krompirja na hektar. To je za petino več kot v lanskem letu in za desetino v primerjavi s povprečnim pridelkom v zadnjem desetletju.

Pridelavi koruze za zrnje je bila v tem letu namenjena za 5 % manjša površina kot lani. Za prav toliko naj bi bil večji tudi povprečni pridelek, na hektar naj bi pobrali 9,2 tone koruznega zrnja.

Na podobni površini kot v prejšnjem letu naj bi kmetje pridelali okoli 1.180.600 ton silažne koruze, kar je za 5 % več. Napoveduje se nekoliko večji povprečni pridelek, in sicer 43,8 tone na hektar. To je za 5 % več kot v prejšnjem letu, po drugi strani pa za enak odstotek manj od povprečja zadnjih desetih let.


Obeta se največji skupni pridelek soje za zrnje doslej, tudi sončničnega zrnja več

Sončnice naj bi obrodile dobro – pričakovani povprečni pridelek 2,6 tone na hektar je za skoraj tretjino večji kot lani in za 13 % v primerjavi s povprečjem v zadnjem desetletnem obdobju.

Površina, namenjena pridelavi soje za zrnje, se je v letošnjem letu povečala za 40 % in je največja od začetka spremljanja tega podatka leta 1991. Za desetino večji naj bi bil tudi povprečni pridelek – 2,8 t/ha. Na podlagi tega povečanj površine in povprečnega pridelka tako pričakujemo največji skupni pridelek te poljščine od leta 1991 dalje, okoli 11.800 ton.


Pridelki zgodnjih sadnih vrst v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih podpovprečni

V intenzivnih sadovnjakih so češnje obrodile bolje kot lani, povprečni pridelek 3,5 t/ha je za več kot tretjino večji, a za podoben delež manjši od povprečja zadnjih desetih let.

Povprečni pridelek marelic je bil s 3,2 tone na hektar za približno petino manjši od lanskega in za več kot polovico od povprečja zadnjih desetih let.

Površina, namenjena gojenju jagod, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za več kot 5 %. Povprečni pridelek tega sadja je znašal 15,5 t/ha oz. za 7 % več kot lani, a za podoben odstotek manj od povprečja zadnjih desetih let.

V ekstenzivnih nasadih je bilo podobno. Z enega drevesa češenj so nabrali 15,9 kilograma tega sadja, kar je za četrtino manj od povprečnega pridelka v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek marelic je znašal 9,8 kilograma na drevo, kar je sicer trikratnik lanske slabe letine, a za petino manj od povprečja zadnjih desetih let.

Letini breskev in nektarin naj bi bili večji kot v lanskem letu. Pričakujemo povprečni pridelek 11,3 t/ha, kar je primerljivo z desetletnim povprečjem.

Pridelek marelic in češenj v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija



Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.