Temeljni agregati sektorja država (oktobrsko EDP poročanje), 2020–2023

Objavljamo revidirane statistike za temeljne agregate institucionalnega sektorja država za obdobje od 1995 dalje. Poleg rednih letnih revizij, ki vključujejo običajne posodobitve statistik in zajamejo zadnja štiri leta, statistike nacionalnih računov revidiramo tudi v okviru obsežnejših revizij (»benchmark revision« v angleškem izrazoslovju). Na ravni EU države članice takšne revizije opravimo v istem letu, vsakih pet let, za daljšo časovno vrsto statistik nacionalnih računov. Na ta način je zagotovljena primerljivost statistik med državami in v času.

V tokratni reviziji je največja sprememba z vplivom na neto posojanje/neto izposojanje sektorja država zmanjšanje kapitalskih transferjev, povezanih z reševanjem bank v letih 2013 (zmanjšanje za 1.289 milijonov evrov) in 2014 (–335 milijonov evrov). Spremenjeno knjiženje odraža dejstvo, da so reševane banke nadaljevale poslovanje kot dobre banke. V letu 2014 je znižana tudi vrednost kapitalskega transferja, povezanega s poplačilom varčevalcev na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (za 51 milijonov evrov), ker se je izkazalo, da je bila tudi zadnja pripisana vrednost previsoka. V letu 2016 je bil prenos nefinančnih sredstev Factor banke in Probanke na Družbo za upravljanje terjatev bank knjižen med nefinančnimi transakcijami, s čimer se je primanjkljaj v tem letu povečal za 67 milijonov evrov.

Druge večje spremembe z vplivom na tekoči saldo so še: sprememba metode knjiženja prihodkov od prodaje emisijskih kuponov (zdaj kot triletno povprečje vrednosti, knjiženih v državnem proračunu), spremenjeno knjiženje prispevka za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (v obdobju 1996–2016), vključitev sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter visokoučinkovite soproizvodnje toplote in elektrike v letih 2009–2018 ter preknjižba subvencij, povezanih s tem, in sicer iz subvencij na proizvode med druge subvencije na proizvodnjo od 2019 dalje, spremenjeno knjiženje prispevka za učinkovito rabo energije in na njem temelječih podpor (od 2010), vključitev davčnih odlogov v letih 2022 in 2023 ter sprememba knjiženih izdatkov za cepiva proti covidu-19 v letih 2021–2023.

Med spremembami brez vpliva na neto posojanje/izposojanje je največja preknjižba večjega števila davkov iz prihodkov lokalne ravni med prihodke centralne ravni države ter posledično povečanje znotrajsektorskih transferjev; v skladu z Evropskim sistemom računov se davčni prihodki pripišejo podsektorju, ki predpiše davek in odloča o njegovi višini. Med opaznejšimi navajamo še: spremembe ocene potrošnje stalnega kapitala in zalog stoječega lesa, prerazvrstitev dela transportnih subvencij iz drugih subvencij na proizvodnjo med subvencije na proizvode, preknjižbe med socialnimi transferji, transferji znotraj sektorja država in raznovrstnimi tekočimi transferji od 2015 dalje, sprememba strukture proizvodnje (med plačili za netržno proizvodnjo ter proizvodnjo za trg in lastno končno porabo) v celotni časovni vrsti ter netiranje posamičnih kapitalskih transferjev od 2014 naprej.

Poleg omenjenih so bile izvedene še druge spremembe, ki imajo praviloma manjši vpliv na neto posojanje/izposojanje oziroma so omejene na posamezna leta.

Za obdobje 2020–2023 je bila izvedena tudi redna revizija; ta je najbolj vplivala na agregate za leto 2023. Poleg že omenjenih sprememb so na poslabšanje salda (skupaj 88 milijonov evrov) najbolj vplivali posodobljeni podatkovni viri o izdatkih za subvencije, povezanih z blaženjem energetske krize.

Vrednosti neto posojanja/neto izposojanja sektorja država v posameznih letih so se po reviziji spremenile v razponu od –0,2 % do +3,4 % BDP, v povprečju pa za 0,1 % BDP.