Ribištvo – delovno aktivne osebe in proizvodne zmogljivosti, 2023
Delovno aktivnih oseb v ribištvu manj
Lani je bilo v dejavnosti ribištvo delovno aktivnih 224 oseb ali za 7 % manj kot leto prej. V morskem gospodarskem ribolovu se je njihovo število zmanjšalo za 13 %, v marikulturi in v sladkovodnem ribogojstvu pa za 5 %.
V morskem ribolovu in akvakulturi delovno aktivnih ponovno manj
Ocenjujemo, da se je z morskim gospodarskim ribolovom v prejšnjem letu ukvarjalo 61 delovno aktivnih ali na letni ravni za 13 % manj. Približno 60 % so predstavljali samozaposleni ribiči, preostalo pa zaposlene osebe. Med vsemi delovno aktivnimi v tej vrsti ribolova jih je več kot polovica delala s polnim delovnim časom.
Z vzrejo rib ali školjk v morskih in celinskih vodah se je ukvarjalo 163 oseb ali za 5 % manj kot leto prej. Število samozaposlenih je upadlo za skoraj tretjino, medtem ko se je število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah povečalo za 7 %. Približno polovica vseh delovno aktivnih v sladkovodnem ribogojstvu in marikulturi je delo opravljala s polnim delovnim časom.
Proizvodne zmogljivosti v akvakulturi večje
Registriranih je bilo 136 ribiških plovil ali za 4 % več kot leto prej, po drugi strani pa za desetino manj v primerjavi z desetletnim povprečjem. Povečalo se je število najmanjše skupine ribiških plovil, dolgih do 11,9 metra, medtem ko se število preostalih v primerjavi z letom prej ni spremenilo. Skupna bruto tonaža se je nekoliko povečala, na 668 BT, prav tako skupna moč glavnih motorjev, znašala je 8.422 kW ali za 6 % več kot v letu pred tem.
Ribniki za vzrejo sladkovodnih rib so pokrivali 244 hektarjev – to je približno enaka površina kot leto prej. Prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib se je povečala za 8 %, na 85.000 m³. To je največja prostornina bazenov do zdaj.
Nekoliko večja je bila tudi površina za vzrejo školjk – za 3 %, znašala je 59 hektarjev.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Ocenjujemo, da se je z morskim gospodarskim ribolovom v prejšnjem letu ukvarjalo 61 delovno aktivnih ali na letni ravni za 13 % manj. Približno 60 % so predstavljali samozaposleni ribiči, preostalo pa zaposlene osebe. Med vsemi delovno aktivnimi v tej vrsti ribolova jih je več kot polovica delala s polnim delovnim časom.
Z vzrejo rib ali školjk v morskih in celinskih vodah se je ukvarjalo 163 oseb ali za 5 % manj kot leto prej. Število samozaposlenih je upadlo za skoraj tretjino, medtem ko se je število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah povečalo za 7 %. Približno polovica vseh delovno aktivnih v sladkovodnem ribogojstvu in marikulturi je delo opravljala s polnim delovnim časom.
Proizvodne zmogljivosti v akvakulturi večje
Registriranih je bilo 136 ribiških plovil ali za 4 % več kot leto prej, po drugi strani pa za desetino manj v primerjavi z desetletnim povprečjem. Povečalo se je število najmanjše skupine ribiških plovil, dolgih do 11,9 metra, medtem ko se število preostalih v primerjavi z letom prej ni spremenilo. Skupna bruto tonaža se je nekoliko povečala, na 668 BT, prav tako skupna moč glavnih motorjev, znašala je 8.422 kW ali za 6 % več kot v letu pred tem.
Ribniki za vzrejo sladkovodnih rib so pokrivali 244 hektarjev – to je približno enaka površina kot leto prej. Prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib se je povečala za 8 %, na 85.000 m³. To je največja prostornina bazenov do zdaj.
Nekoliko večja je bila tudi površina za vzrejo školjk – za 3 %, znašala je 59 hektarjev.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivne osebe v morskem gospodarskem ribolovu, Slovenija, 2023
|
Delovno aktivne osebe v akvakulturi, Slovenija, 2023
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Marikultura je del akvakulture in se nanaša na tržno vzrejo morskih organizmov.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
