Kulturne dejavnosti na odru, 2023

Ključne statistike in primerjava s predepidemičnim letom 2019:

• kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so lani pripravili 24.154 prireditev ali približno 3 % manj kot v zadnjem letu pred epidemijo;
• vse prireditve si je ogledalo skupno okrog 3,93 milijona obiskovalcev, v 2019 so jih našteli okrog 4,45 milijona;
• obravnavane kulturne ustanove so organizirale 152 festivalov (tj. 36 % manj), na njih se je zvrstilo okrog 4.126 prireditev (10 % manj).

Prireditev na odrih lani nekoliko manj kot leto prej

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so na svojih odrih izvedli 24.154 prireditev, 193 manj kot v 2022. Približno polovica (49 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov. 

Največ teh prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo (76 %), v gledališčih in obeh operah 21 %, v glasbenih ustanovah (na sedežih teh ustanov) pa 3 %, saj te večinoma gostujejo oz. nastopajo drugje; to razmerje se z leti ne spreminja. 

E-prireditev za virtualni prostor le za peščico

Po vrnitvi kulturnih prireditev na odre se nadaljuje upadanje števila prireditev, pripravljenih za virtualni prostor. To potrjujejo podatki: v prvem epidemičnem letu 2020 so omenjene ustanove pripravile 3.974 e-prireditev, leto pozneje 3.597, v 2022 jih je bilo 564, lani pa 485. Večino, in sicer okrog 95 %, so jih ponudili v kulturnih domovih in centrih za kulturo.

Približno 3,93 milijona obiskovalcev 

Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so pritegnile skupno 3,93 milijona obiskovalcev, posamezna pa povprečno 163. 

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo 7.333 ali okoli 30 % vseh (22 % v 2019); večino brezplačnih prireditev so pripravili kulturni domovi. 

Z vstopninami za prireditve pa so opazovane ustanove iztržile približno 17,2 milijona evrov (v 2019: 16,3 milijona evrov). Za posamezno vstopnico je bilo treba odšteti v povprečju okrog 13 evrov: v glasbenih ustanovah povprečno 20,41 evra, v kulturnih domovih 12,22 evra ter v gledališčih in operah 11,28 evra.

Pestro festivalsko dogajanje

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so organizirali 152 festivalov, na njih se je zvrstilo 4.126 prireditev. Največ, 78, je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 30 je bilo gledaliških ter 15 filmskih festivalov; preostalih 29 festivalov – z okrog 42 % vseh festivalskih prireditev – so kulturne ustanove uvrstile v kategorijo »drugo«. Opisale so jih kot otroški oz. mladinski, literarni in literarno-glasbeni, multimedijski festival, festival umetnosti-tehnologije-znanosti, festival zvočnih sprehodov, festival stripa, feministični, etnološki ipd. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (107).

Dostop za gibalno ovirane osebe vsaj delno urejen pri večini ustanov, za senzorno ovirane še ni poskrbljeno v taki meri 

Med kulturnimi ustanovami z lastnimi prostori za izvajanje kulturne dejavnosti jih je imelo urejen dostop za gibalno ovirane osebe 56 %, delno urejenega pa 35 %. Senzorno oviranim osebam je bil dostop povsem urejen ali pa vsaj delno urejen v 40 % teh ustanov, v preostalih 60 % pa tega še niso urejali. Kulturne ustanove v zadnjih osmih letih niso občutneje izboljšale dostopa za te skupine obiskovalcev.

Zaposlenih v kulturnih ustanovah nekoliko manj kot v 2019 

V obravnavanih kulturnih ustanovah je delalo 2.537 redno zaposlenih in 13.044 zunanjih sodelavcev. V primerjavi z 2019 se je število obojih zmanjšalo: prvih za okrog 3 % in drugih za okrog 2 %.

Med zunanjimi sodelavci so prevladovali prostovoljni delavci, neplačani delavci ter zaposleni prek javnih del in društev (26 %), sledili so samozaposleni v kulturi (21 %), tisti z avtorsko pogodbo (17 %), samozaposleni podjetniki (16 %), študenti (15 %) itd. Ta struktura ostaja med leti skoraj nespremenjena.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.