Transport, 2023
Cestne mejne prehode prečkalo več potniških vozil
Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je lani znova upadel. Prek mednarodnih letališč je potovalo za tretjino več potnikov, v pristanišča je z ladjami prispelo za skoraj polovico več potnikov.
Skupno več potnikov pri vseh vrstah prevoza in prometa
Število prepeljanih potnikov se je v 2023 povečalo pri vseh vrstah potniškega prevoza. Potnikov na avtobusih v mestnem javnem linijskem prevozu je bilo 43,7 milijona ali za 29 % več, v cestnem javnem linijskem prevozu (ta zajema medkrajevni in mednarodni prevoz) pa 25,9 milijona ali za 8 % več kot leto prej.
V železniškem prevozu je bilo prepeljanih 15,7 milijona potnikov ali na letni ravni za 6 % več. Število opravljenih potniških kilometrov je zraslo za petino, na 990 milijonov.
Prek mednarodnih letališč je lani potovalo več kot 1,3 milijona potnikov oz. za tretjino več kot leto prej.
V pristanišča je z ladjami prispelo 153.000 potnikov ali za skoraj polovico več. Na ladjah za križarjenje so jih našteli 125.000 ali za 67 % več, na potniških ladjah pa 28.000 ali za 2 % manj.
Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem prevozu znova rahlo upadel
Slovenska cestna tovorna vozila so lani prepeljala 105,1 milijona ton blaga ali za 1 % več – v notranjem prevozu 68,4 milijona ton blaga ali za 4 % več, v mednarodnem pa 36,7 milijona ton ali za 3 % manj kot leto prej.
Pri tem so opravila 22,5 milijarde tonskih kilometrov ali za 7 % manj – v notranjem prevozu 3,1 milijarde tonskih kilometrov ali za 21 % več, v mednarodnem prevozu pa 19,4 milijarde ali za 11 % manj.
Z vlaki je bilo prepeljanih skoraj 19,2 milijona ton blaga ali za 6 % manj kot v 2022 in opravljenih 4.629 milijonov tonskih kilometrov, kar je bilo prav tako za 6 % manj.
Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 26,5 %, kar je bilo za 0,3 odstotne točke manj kot leto prej. Vrednost kazalnika kaže daljši trend upadanja te vrste prevoza.
V koprskem pristanišču so pretovorili 21,1 milijona ton blaga ali na letni ravni za 6 % manj. Razložili so 15,5 milijona ton, naložili pa 5,6 milijona ton blaga. Največ blaga (8,9 milijona ton) je bilo pretovorjenega v velikih kontejnerjih.
Letališki blagovni promet je obsegal 11.438 ton ali za 8 % manj kot leto prej.
Največ vozil prečkalo slovensko-hrvaške cestne mejne prehode
Čez cestne mejne prehode v Slovenijo je lani vstopilo ali iz nje izstopilo 76 milijonov potniških vozil; od tega 32 milijonov čez prehode s Hrvaško, 21 milijonov z Italijo, 20 milijonov z Avstrijo in 3 milijoni z Madžarsko. Potniški promet se je v primerjavi z letom prej povečal za 17 %.
Cestne mejne prehode je prečkalo tudi 17 milijonov tovornih vozil; od tega 6 milijonov čez prehode s Hrvaško, po 4,5 milijona z Italijo in Avstrijo ter 2 milijona z Madžarsko. Število tovornih vozil se je povečalo za desetino.
Več cestnih motornih vozil in prevoženih kilometrov
Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji skoraj 1,7 milijona registriranih cestnih motornih vozil, kar je bilo za 2 % več kot leto prej. Domača vozila so na domačem in tujem cestnem omrežju prevozila 22,3 milijarde voznih kilometrov. Njihov obseg prometa se je tako v enem letu povečal za 4 %.
Tudi na slovenskem cestnem omrežju se je količina prometa povečala. Domača in tuja cestna motorna vozila so opravila 21,5 milijarde voznih kilometrov ali za 5 % več.
Stopnja motorizacije še naprej narašča, osebni avtomobili pa vse starejši
Lani smo imeli najvišjo stopnjo motorizacije (579 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in vozili povprečno najstarejše avtomobile (11,1 leta) doslej. Najnižja stopnja motorizacije je bila v zasavski statistični regiji (550). Povprečno najmlajši pa so bili osebni avtomobili v osrednjeslovenski regiji (10,3 leta).
Stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov se je zvišala
Delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili je znašal 3,9 %. To je bilo za 0,1 odstotne točke več kot leto prej. Stopnja obnavljanja (voznega parka) osebnih avtomobilov se je tako od leta 2018 ponovno zvišala. Najvišja je bila v osrednjeslovenski statistični regiji (6,1 %), najnižja v goriški (2,1 %). Po posameznih vrstah cestnih vozil je bila stopnja obnavljanja najvišja pri motornih kolesih (7,7 %), najnižja pa pri traktorjih (2,1 %).
Prvič registrirani rabljeni osebni avtomobili stari povprečno skoraj 6 let
Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, tj. tisti, ki so bili pred tem že registrirani zunaj Slovenije, so bili v povprečju stari 5,8 leta. Od začetka spremljanja tega kazalnika, leta 2008, se je njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji zvišala za 1,2 leta.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Število prepeljanih potnikov se je v 2023 povečalo pri vseh vrstah potniškega prevoza. Potnikov na avtobusih v mestnem javnem linijskem prevozu je bilo 43,7 milijona ali za 29 % več, v cestnem javnem linijskem prevozu (ta zajema medkrajevni in mednarodni prevoz) pa 25,9 milijona ali za 8 % več kot leto prej.
V železniškem prevozu je bilo prepeljanih 15,7 milijona potnikov ali na letni ravni za 6 % več. Število opravljenih potniških kilometrov je zraslo za petino, na 990 milijonov.
Prek mednarodnih letališč je lani potovalo več kot 1,3 milijona potnikov oz. za tretjino več kot leto prej.
V pristanišča je z ladjami prispelo 153.000 potnikov ali za skoraj polovico več. Na ladjah za križarjenje so jih našteli 125.000 ali za 67 % več, na potniških ladjah pa 28.000 ali za 2 % manj.
Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem prevozu znova rahlo upadel
Slovenska cestna tovorna vozila so lani prepeljala 105,1 milijona ton blaga ali za 1 % več – v notranjem prevozu 68,4 milijona ton blaga ali za 4 % več, v mednarodnem pa 36,7 milijona ton ali za 3 % manj kot leto prej.
Pri tem so opravila 22,5 milijarde tonskih kilometrov ali za 7 % manj – v notranjem prevozu 3,1 milijarde tonskih kilometrov ali za 21 % več, v mednarodnem prevozu pa 19,4 milijarde ali za 11 % manj.
Z vlaki je bilo prepeljanih skoraj 19,2 milijona ton blaga ali za 6 % manj kot v 2022 in opravljenih 4.629 milijonov tonskih kilometrov, kar je bilo prav tako za 6 % manj.
Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 26,5 %, kar je bilo za 0,3 odstotne točke manj kot leto prej. Vrednost kazalnika kaže daljši trend upadanja te vrste prevoza.
V koprskem pristanišču so pretovorili 21,1 milijona ton blaga ali na letni ravni za 6 % manj. Razložili so 15,5 milijona ton, naložili pa 5,6 milijona ton blaga. Največ blaga (8,9 milijona ton) je bilo pretovorjenega v velikih kontejnerjih.
Letališki blagovni promet je obsegal 11.438 ton ali za 8 % manj kot leto prej.
Največ vozil prečkalo slovensko-hrvaške cestne mejne prehode
Čez cestne mejne prehode v Slovenijo je lani vstopilo ali iz nje izstopilo 76 milijonov potniških vozil; od tega 32 milijonov čez prehode s Hrvaško, 21 milijonov z Italijo, 20 milijonov z Avstrijo in 3 milijoni z Madžarsko. Potniški promet se je v primerjavi z letom prej povečal za 17 %.
Cestne mejne prehode je prečkalo tudi 17 milijonov tovornih vozil; od tega 6 milijonov čez prehode s Hrvaško, po 4,5 milijona z Italijo in Avstrijo ter 2 milijona z Madžarsko. Število tovornih vozil se je povečalo za desetino.
Več cestnih motornih vozil in prevoženih kilometrov
Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji skoraj 1,7 milijona registriranih cestnih motornih vozil, kar je bilo za 2 % več kot leto prej. Domača vozila so na domačem in tujem cestnem omrežju prevozila 22,3 milijarde voznih kilometrov. Njihov obseg prometa se je tako v enem letu povečal za 4 %.
Tudi na slovenskem cestnem omrežju se je količina prometa povečala. Domača in tuja cestna motorna vozila so opravila 21,5 milijarde voznih kilometrov ali za 5 % več.
Stopnja motorizacije še naprej narašča, osebni avtomobili pa vse starejši
Lani smo imeli najvišjo stopnjo motorizacije (579 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in vozili povprečno najstarejše avtomobile (11,1 leta) doslej. Najnižja stopnja motorizacije je bila v zasavski statistični regiji (550). Povprečno najmlajši pa so bili osebni avtomobili v osrednjeslovenski regiji (10,3 leta).
Stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov se je zvišala
Delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili je znašal 3,9 %. To je bilo za 0,1 odstotne točke več kot leto prej. Stopnja obnavljanja (voznega parka) osebnih avtomobilov se je tako od leta 2018 ponovno zvišala. Najvišja je bila v osrednjeslovenski statistični regiji (6,1 %), najnižja v goriški (2,1 %). Po posameznih vrstah cestnih vozil je bila stopnja obnavljanja najvišja pri motornih kolesih (7,7 %), najnižja pa pri traktorjih (2,1 %).
Prvič registrirani rabljeni osebni avtomobili stari povprečno skoraj 6 let
Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, tj. tisti, ki so bili pred tem že registrirani zunaj Slovenije, so bili v povprečju stari 5,8 leta. Od začetka spremljanja tega kazalnika, leta 2008, se je njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji zvišala za 1,2 leta.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih o cestnem javnem linijskem prevozu, registriranih cestnih vozilih, štetju cestnega prometa, obsegu cestnega prometa – voznih kilometrih, obsegu potniškega prevoza – potniških kilometrih, cestnem blagovnem prevozu, železniškem transportu, zračnem transportu ter pomorskem transportu in pristaniškem prometu.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)