Mednarodni dan mladih

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. Namenjen je razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj.

Mladih čedalje manj

Število mladih (15–29 let) v Sloveniji se zmanjšuje; na začetku letošnjega leta jih je bilo 318.652 ali 29,3 % manj kot leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je bil največji prav v letu osamosvojitve, 22,5-odstoten, najmanjši predlani, 14,6-odstoten, letos pa je znašal 15,0 %. 

Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku tega leta največji v osrednjeslovenski (17,2 %), najmanjši pa v pomurski regiji (12,5 %). Med državami članicami EU je bil lani najvišji na Cipru (19,8 %), najnižji pa v Bolgariji (13,2 %). Slovenija spada med države z nižjim deležem mlade populacije, lani je poleg Bolgarije manj mladih imela še Latvija (14,5 %); povprečje v EU je bilo 16,2 %.



Skoraj polovica mladih v terciarnem izobraževanju

V terciarno izobraževanje je bilo leta 2022 vključenih 47,4 % prebivalcev Slovenije, starih 20–24 let. V EU je imela večji delež le Grčija, 52,1 %. Tudi pri drugih kazalnikih s področja izobraževanja se je Slovenija dobro odrezala. V prejšnjem letu je bilo med mladimi (15–29 let) 7,8 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjše deleže so izmerili le na Malti (7,5 %), Švedskem (5,7 %) in Nizozemskem (4,7 %), povprečje EU pa je znašalo 11,2 %. 

Tudi po kazalniku zgodnja opustitev izobraževanja, s katerim prikazujemo delež mladih (18–24 let) s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje, se Slovenija med članicami EU uvršča med tiste z najnižjimi deleži – lani je zasedla peto mesto (5,4 %). Najnižji delež so imeli na Hrvaškem (2,0 %), najvišjega pa v Romuniji (16,6 %).



Med diplomanti več žensk

Lani je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 16.629 oseb. Žensk je bilo 59,7 %, moških pa 40,3 %. Največji delež moških je diplomiral na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (32,8 %), medtem ko je bil med diplomantkami delež največji na področju poslovnih in upravnih ved ter prava (21,2 %). 

Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti nižji od povprečja EU

Med mladimi (15–24 let) v Sloveniji je bila lani stopnja delovne aktivnosti 32,6-odstotna, kar je bilo nekoliko pod povprečjem EU (35,2 %). Najvišjo so izmerili na Nizozemskem (76,5 %), najnižjo pa v Grčiji (18,3 %). Tudi stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji (9,9 %) je bila nižja od povprečja EU (14,5 %). Najnižja je bila v Nemčiji (5,9 %), najvišja pa v Španiji (28,7 %).



Po registrskih virih je bilo decembra lani v Sloveniji 941.292 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 135.533 mladih (15–29 let) – 61,6 % moških in 38,4 % žensk. Največ mladih moških (32,2 %) je opravljalo enega izmed poklicev za neindustrijski način dela, največ mladih žensk (29,9 %) pa je bilo strokovnjakinj. 

Povprečna mesečna neto plača mladih (15–24 let) je bila oktobra lani za 27,9 % nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Največjo razliko (33,6 %) smo zaznali pri terciarno izobraženih, najmanjšo (11,3 %) pa pri osebah z največ osnovnošolsko izobrazbo.



Od doma pri skoraj 30 letih

Po podatkih za leto 2023 so se mladi v Sloveniji od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta. Pri višji starosti so se od staršev odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi mladih je bila na Hrvaškem (31,8 leta), najnižja na Finskem (21,4 leta), povprečje EU pa je znašalo 26,3 leta.

V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 % mladih (18–34 let). To je bilo za 44,1 odstotne točke več kot na Finskem (16,3 %), po drugi strani pa za 16,5 odstotne točke manj kot na Hrvaškem (76,9 %). V EU je s starši živelo povprečno 49,6 % mladih.



Delež prebivajočih v lastniških stanovanjih najmanjši med mladimi

Leta 2021 je 82,8 % prebivalcev Slovenije živelo v lastniških, 7,7 % v najemnih in 9,5 % v uporabniških stanovanjih. V slednjih nihče od stanovalcev ni niti lastnik niti najemnik; stanovanje je lahko npr. v lasti sorodnikov, prijateljev ipd. Delež prebivalcev, živečih v lastniških stanovanjih, je bil največji med starejšimi (70 let ali več), znašal je 89,5 %, najmanjši pa med mladimi v starostni skupini 20–29 let (74,6 %), saj je večji delež kot pri preostalih skupinah prebivalcev živel v uporabniških (14,7 %) in najemnih stanovanjih (10,7 %).