Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite ter upravičenci do pokojnin, 2022
Izdatki za socialno zaščito v 2022 višji, zajemali okoli četrtino BDP
Za programe socialne zaščite je bilo leta 2022 namenjenih 13,9 milijarde EUR, od tega največ za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo. V strukturi virov za financiranje teh programov se je v primerjavi z letom prej povečal delež socialnih prispevkov.
Izdatki za socialno zaščito višji za skoraj 6 %, približali so se 14 mrd. EUR
Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 13,9 milijarde EUR ali za 5,9 % več kot v 2021. K rasti so prispevali predvsem višji izdatki za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina/otroci.
Za socialno zaščito četrtina BDP
Slovenija je za socialno zaščito namenila okoli četrtino (24,4 %) BDP ali za 0,7 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v 2022 se je njihov delež v BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP.
Z vidika glavnega deleža BDP, namenjenega socialni zaščiti (skupno približno 21 %), so si področja po dodeljenih sredstvih sledila takole: starost (9,5 % BDP ali približno enako kot v 2021), bolezen in zdravstveno varstvo (8,8 % BDP ali za 0,3 odstotne točke več), družina in otroci (1,8 % BDP ali za 0,1 odstotne točke manj) ter invalidnost (1,3 % ali za 0,1 odstotne točke več).
Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 5.401 milijon EUR oz. 39,4 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; znašali so 5.031 milijonov EUR oz. 36,7 %. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 1.014 milijonov EUR, ter izdatki za področji invalidnost in smrt hranitelja družine. Preostalih 6,5 % je bilo namenjenih področjem brezposelnost, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev (subvencioniranje najemnin).
Izrazitejša rast zlasti pri izdatkih za področja bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter invalidnost
V strukturi izdatkov za socialno zaščito so se izdatki povečali pri večini področij: bolezen in zdravstveno varstvo za 13,3 %, starost za 8,7 %, invalidnost za 12,3 % ter družina/otroci za 4,2 %. Izdatki za področje brezposelnost so se na letni ravni zmanjšali za polovico.
Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite
Programi socialne zaščite so bili financirani večinoma iz socialnih prispevkov – 70,3 % vseh virov ali 9.769 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (5.623 milijonov EUR ali 40,4 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (4.146 milijonov EUR ali 29,8 %). Vrednost deležev obeh vrst socialnih prispevkov se je v primerjavi z letom prej zvišala (delež prispevkov delodajalcev za 3,3 odstotne točke in delež prispevkov zavarovancev za 1,1 odstotne točke).
Prispevki države so znašali 3.945 milijonov EUR, pri čemer se je delež teh v strukturi virov financiranja na letni ravni zmanjšal za 4,5 odstotne točke.
Upravičencev do pokojnine več
Leta 2022 je bilo v Sloveniji 675.196 upravičencev do pokojnin oz. za 1,3 % več kot leto prej. Število upravičencev do starostnih pokojnin se je povečalo za 1,6 % in število upravičencev do pokojnin zaradi smrti hranitelja družine za 2,1 %. Po drugi strani pa se je število upravičencev do invalidskih pokojnin zmanjšalo za 5,9 %.
Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 13,9 milijarde EUR ali za 5,9 % več kot v 2021. K rasti so prispevali predvsem višji izdatki za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina/otroci.
Za socialno zaščito četrtina BDP
Slovenija je za socialno zaščito namenila okoli četrtino (24,4 %) BDP ali za 0,7 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v 2022 se je njihov delež v BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP.
Z vidika glavnega deleža BDP, namenjenega socialni zaščiti (skupno približno 21 %), so si področja po dodeljenih sredstvih sledila takole: starost (9,5 % BDP ali približno enako kot v 2021), bolezen in zdravstveno varstvo (8,8 % BDP ali za 0,3 odstotne točke več), družina in otroci (1,8 % BDP ali za 0,1 odstotne točke manj) ter invalidnost (1,3 % ali za 0,1 odstotne točke več).
Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 5.401 milijon EUR oz. 39,4 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; znašali so 5.031 milijonov EUR oz. 36,7 %. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 1.014 milijonov EUR, ter izdatki za področji invalidnost in smrt hranitelja družine. Preostalih 6,5 % je bilo namenjenih področjem brezposelnost, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev (subvencioniranje najemnin).
Izrazitejša rast zlasti pri izdatkih za področja bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter invalidnost
V strukturi izdatkov za socialno zaščito so se izdatki povečali pri večini področij: bolezen in zdravstveno varstvo za 13,3 %, starost za 8,7 %, invalidnost za 12,3 % ter družina/otroci za 4,2 %. Izdatki za področje brezposelnost so se na letni ravni zmanjšali za polovico.
Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite
Programi socialne zaščite so bili financirani večinoma iz socialnih prispevkov – 70,3 % vseh virov ali 9.769 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (5.623 milijonov EUR ali 40,4 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (4.146 milijonov EUR ali 29,8 %). Vrednost deležev obeh vrst socialnih prispevkov se je v primerjavi z letom prej zvišala (delež prispevkov delodajalcev za 3,3 odstotne točke in delež prispevkov zavarovancev za 1,1 odstotne točke).
Prispevki države so znašali 3.945 milijonov EUR, pri čemer se je delež teh v strukturi virov financiranja na letni ravni zmanjšal za 4,5 odstotne točke.
Upravičencev do pokojnine več
Leta 2022 je bilo v Sloveniji 675.196 upravičencev do pokojnin oz. za 1,3 % več kot leto prej. Število upravičencev do starostnih pokojnin se je povečalo za 1,6 % in število upravičencev do pokojnin zaradi smrti hranitelja družine za 2,1 %. Po drugi strani pa se je število upravičencev do invalidskih pokojnin zmanjšalo za 5,9 %.
Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izdatki za socialne prejemke po področjih (tveganjih) socialne zaščite, Slovenija
1) Izdatki za socialno zaščito v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (objava z dne 15. maj 2024; https://www.stat.si/statweb/News/Index/12859). 2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Upravičenci do pokojnin1), Slovenija
1) Podatki so v skladu z evropsko metodologijo ESSPROS. 2) V okviru te kategorije se upravičenca šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema več pravic hkrati (torej, če prejema starostno pokojnino in del vdovske, ga štejemo le pri starostni). Omenjena kategorija torej ni seštevek posamičnih pokojninskih kategorij, saj je posameznik lahko prejemnik več vrst pokojnin. 3) V okviru kategorije smrt hranitelja družine so prikazani skupaj upravičenci družinskih pokojnin, vdovskih in dela vdovskih. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Za podatke o številu upravičencev do pokojnin je bil kot del metodologije ESSPROS oblikovan dodaten modul. Zanj veljajo enaka metodološka pravila kot za osnovni sistem (predvsem za področje starost in razvrščanje upravičencev v določeno področje socialne zaščite oziroma – v tem primeru – v pokojninsko kategorijo), le da ne zajema vseh programov, temveč samo tiste, ki so povezani s pokojninami (to so programi od 5 do 18). Podatki so za december.
Pojasniti velja tudi, da predstavljeni podatki o številu upravičencev do pokojnin, pridobljeni po omenjenem modulu, zaradi širšega zajema in drugih metodoloških posebnosti ne ustrezajo nacionalnim kategorijam pokojnin.
Končni in podrobnejši podatki bodo na voljo oktobra 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pojasniti velja tudi, da predstavljeni podatki o številu upravičencev do pokojnin, pridobljeni po omenjenem modulu, zaradi širšega zajema in drugih metodoloških posebnosti ne ustrezajo nacionalnim kategorijam pokojnin.
Končni in podrobnejši podatki bodo na voljo oktobra 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
