Pristaniški promet, 2023
Lani v pristaniščih nekoliko manj tovornih ladij
V tri slovenska pristanišča je lani priplulo ali iz njih izplulo 432 ladij za prevoz potnikov in 3.088 tovornih ladij. Med njimi je bilo 11 % ladij za prevoz tekočega razsutega tovora. Na ladjah za križarjenje so našteli 67 % več potnikov.
Največ ladij za križarjenje obiskalo pristanišče Piran
V tri slovenska pristanišča je lani priplulo ali iz njih izplulo skupno 3.520 ladij ali na letni ravni za 3 % manj. Tovornih ladij je bilo 3.088 ali za 1 % manj, plovil za prevoz potnikov pa 432 ali za 12 % manj.
V Piranu so našteli 238 ladij za križarjenje in 38 potniških ladij. V Koper so priplule le ladje za križarjenje (teh je bilo 156), v pristanišče Izola pa ni prišlo nobeno plovilo za prevoz potnikov.
Promet tovornih ladij poteka le v koprskem pristanišču. Kontejnerskih ladij je priplulo ali odplulo 1.240 oz. 40 % vseh tovornih ladij, z 38 % so sledile ladje za prevoz generalnega tovora (1.167), za prevoz tekočega razsutega tovora jih je bilo 11 % (340). Za suhi razsuti tovor so jih našteli 281 (9 %), najmanj pa je bilo specializiranih ladij, 60 (2 %).
V pristaniščih precej več potnikov z ladij za križarjenje
V slovenska pristanišča je z ladjami prispelo 153.000 potnikov ali za skoraj polovico več kot v letu pred tem. Na potniških ladjah so našteli 28.000 potnikov ali za 2 % manj, na ladjah za križarjenje pa 125.000 ali za 67 % več. V pristanišče Koper je priplulo ali iz njega odplulo 120.000 potnikov (za 66 % več), v pristanišče Piran pa 33.000 potnikov (za 6 % več).
Pretovora blaga lani nekoliko manj
V koprskem pristanišču so pretovorili 21 milijonov ton blaga ali na letni ravni za 6 % manj. Med posameznimi vrstami tovorov je bil najtežji tovor v kontejnerjih, tehtal je 8,9 milijona ton. Sledili so suhi razsuti tovor (5,0 milijona ton), tekoči razsuti tovor (4,5 milijona ton) ter mobilne enote (1,6 milijona ton) in drug generalni tovor (1,0 milijona ton).
Promet s tekočim razsutim tovorom v zadnjih letih predstavlja večji delež tovora kot v preteklosti. Najizrazitejšo letno rast, 40-odstotno, smo zaznali v 2022, lani pa je na letni ravni nekoliko upadel, za 4 %. V koprskem pristanišču so lani razložili ali naložili le blago iz kategorij naftni derivati (4,3 milijona ton) in drugo tekoče razsuto blago (0,1 milijona ton), medtem ko prometa s preostalimi kategorijami te vrste tovora (surova nafta, tekoči plin ipd.) ni bilo.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V tri slovenska pristanišča je lani priplulo ali iz njih izplulo skupno 3.520 ladij ali na letni ravni za 3 % manj. Tovornih ladij je bilo 3.088 ali za 1 % manj, plovil za prevoz potnikov pa 432 ali za 12 % manj.
V Piranu so našteli 238 ladij za križarjenje in 38 potniških ladij. V Koper so priplule le ladje za križarjenje (teh je bilo 156), v pristanišče Izola pa ni prišlo nobeno plovilo za prevoz potnikov.
Promet tovornih ladij poteka le v koprskem pristanišču. Kontejnerskih ladij je priplulo ali odplulo 1.240 oz. 40 % vseh tovornih ladij, z 38 % so sledile ladje za prevoz generalnega tovora (1.167), za prevoz tekočega razsutega tovora jih je bilo 11 % (340). Za suhi razsuti tovor so jih našteli 281 (9 %), najmanj pa je bilo specializiranih ladij, 60 (2 %).
V pristaniščih precej več potnikov z ladij za križarjenje
V slovenska pristanišča je z ladjami prispelo 153.000 potnikov ali za skoraj polovico več kot v letu pred tem. Na potniških ladjah so našteli 28.000 potnikov ali za 2 % manj, na ladjah za križarjenje pa 125.000 ali za 67 % več. V pristanišče Koper je priplulo ali iz njega odplulo 120.000 potnikov (za 66 % več), v pristanišče Piran pa 33.000 potnikov (za 6 % več).
Pretovora blaga lani nekoliko manj
V koprskem pristanišču so pretovorili 21 milijonov ton blaga ali na letni ravni za 6 % manj. Med posameznimi vrstami tovorov je bil najtežji tovor v kontejnerjih, tehtal je 8,9 milijona ton. Sledili so suhi razsuti tovor (5,0 milijona ton), tekoči razsuti tovor (4,5 milijona ton) ter mobilne enote (1,6 milijona ton) in drug generalni tovor (1,0 milijona ton).
Promet s tekočim razsutim tovorom v zadnjih letih predstavlja večji delež tovora kot v preteklosti. Najizrazitejšo letno rast, 40-odstotno, smo zaznali v 2022, lani pa je na letni ravni nekoliko upadel, za 4 %. V koprskem pristanišču so lani razložili ali naložili le blago iz kategorij naftni derivati (4,3 milijona ton) in drugo tekoče razsuto blago (0,1 milijona ton), medtem ko prometa s preostalimi kategorijami te vrste tovora (surova nafta, tekoči plin ipd.) ni bilo.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Pristaniški promet ladij, potnikov in blaga, Slovenija
1) Ladje štejemo ob prihodu ter ob odhodu iz pristanišča. 2) Potnike štejemo ob prihodu ter ob odhodu iz pristanišča, razen potnikov na ladjah za križarjenje, ki jih štejemo le ob prihodu v pristanišče | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o pristaniškem prometu, ki jih objavlja SURS, se lahko razlikujejo od podatkov, ki jih objavljajo pristanišča v svojih poročilih. Do razlik prihaja zaradi uporabe različne metodologije (različna vira podatkov, upoštevanje tare ipd.).
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
