Umrli, 2023
Lani umrlo manj prebivalcev kot leto pred tem
V prejšnjem letu je umrlo 21.540 prebivalcev Slovenije oz. 4 % manj kot leto prej. Umrli moški so bili stari povprečno 75,2 leta, umrle ženske 82,6 leta. Deček, rojen lani v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo dočakal 78,9 leta, deklica pa 84,7 leta.
Umrlo manj prebivalcev kot leto prej
Lani je umrlo 10.945 moških in 10.595 žensk, skupno 21.540 prebivalcev Slovenije. To je bilo 4 % manj kot v 2022 in 10 % manj kot v pandemičnem letu 2020. Na ravni Slovenije je umrlo 10,2 na 1.000 prebivalcev, na ravni statističnih regij pa največ v pomurski (12,3) in najmanj v osrednjeslovenski regiji (8,7).
Povprečna starost umrlih nekoliko višja kot pred enim letom
Povprečna starost umrlih je lani znašala 78,8 leta in je bila za 0,1 leta višja kot v 2022 (78,7), po drugi strani pa za 0,4 leta nižja od povprečne starosti umrlih v letu 2020 (79,2 leta), ko je umrljivost močno zaznamovala epidemija covida-19. Povprečna starost moških, umrlih v 2023, je bila 75,2 leta, žensk pa 82,6 leta.
V povprečju na dan največ umrlih januarja
Umrlo je v povprečju 59 prebivalcev na dan oziroma trije manj kot leta 2022, pet manj kot leta 2021 in sedem manj kot leta 2020. Na dan jih je v povprečju največ umrlo januarja (70), najmanj pa septembra (52). Dan z največjim številom umrlih je bil 2. januar, ko je umrlo 85 prebivalcev.
Prezgodnja umrljivost se še naprej zmanjšuje
Prezgodnja umrljivost prebivalcev, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bila 14-odstotna. Med moškimi je bil ta delež 20-odstoten, med ženskami pa 8-odstoten, a pri obeh spolih upada. Pred desetimi leti (v 2013) je med moškimi znašal 28 %, med ženskami pa 12 %.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za oba spola daljše kot pred enim letom
Dečki, ki so se leta 2023 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali starost 78,9 leta, kar je pol leta več od dečkov, rojenih v letu pred tem. Lani rojene deklice pa lahko pričakujejo, da bodo dočakale 84,7 leta ali 0,7 leta več kot deklice, rojene leto prej.
Umrlih dojenčkov manj kot leto prej
Med umrlimi je bilo 31 dojenčkov (18 dečkov in 13 deklic) ali 1,8 na 1.000 živorojenih. Stopnja umrljivosti dojenčkov se v Sloveniji znižuje. V letih po drugi svetovni vojni je umrlo tudi po več kot 50 dojenčkov na 1.000 živorojenih, v zadnjih 17 letih pa je umrljivost upadla na manj kot tri umrle dojenčke na 1.000 živorojenih.
Naravni prirast negativen v vseh mesecih
Naravni prirast je v Sloveniji od 2017 negativen, saj od takrat vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je v 2023 znašal −4.551 prebivalcev oz. −2,1 na 1.000 prebivalcev. To je bila tretja najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Meseca z največjima presežkoma umrlih nad rojenimi sta bila januar in december (−800 oz. −868 prebivalcev).
Tabele z najnovejšimi podatki o umrlih in naravnem gibanju prebivalstva so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Lani je umrlo 10.945 moških in 10.595 žensk, skupno 21.540 prebivalcev Slovenije. To je bilo 4 % manj kot v 2022 in 10 % manj kot v pandemičnem letu 2020. Na ravni Slovenije je umrlo 10,2 na 1.000 prebivalcev, na ravni statističnih regij pa največ v pomurski (12,3) in najmanj v osrednjeslovenski regiji (8,7).
Povprečna starost umrlih nekoliko višja kot pred enim letom
Povprečna starost umrlih je lani znašala 78,8 leta in je bila za 0,1 leta višja kot v 2022 (78,7), po drugi strani pa za 0,4 leta nižja od povprečne starosti umrlih v letu 2020 (79,2 leta), ko je umrljivost močno zaznamovala epidemija covida-19. Povprečna starost moških, umrlih v 2023, je bila 75,2 leta, žensk pa 82,6 leta.
V povprečju na dan največ umrlih januarja
Umrlo je v povprečju 59 prebivalcev na dan oziroma trije manj kot leta 2022, pet manj kot leta 2021 in sedem manj kot leta 2020. Na dan jih je v povprečju največ umrlo januarja (70), najmanj pa septembra (52). Dan z največjim številom umrlih je bil 2. januar, ko je umrlo 85 prebivalcev.
Prezgodnja umrljivost se še naprej zmanjšuje
Prezgodnja umrljivost prebivalcev, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bila 14-odstotna. Med moškimi je bil ta delež 20-odstoten, med ženskami pa 8-odstoten, a pri obeh spolih upada. Pred desetimi leti (v 2013) je med moškimi znašal 28 %, med ženskami pa 12 %.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za oba spola daljše kot pred enim letom
Dečki, ki so se leta 2023 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali starost 78,9 leta, kar je pol leta več od dečkov, rojenih v letu pred tem. Lani rojene deklice pa lahko pričakujejo, da bodo dočakale 84,7 leta ali 0,7 leta več kot deklice, rojene leto prej.
Umrlih dojenčkov manj kot leto prej
Med umrlimi je bilo 31 dojenčkov (18 dečkov in 13 deklic) ali 1,8 na 1.000 živorojenih. Stopnja umrljivosti dojenčkov se v Sloveniji znižuje. V letih po drugi svetovni vojni je umrlo tudi po več kot 50 dojenčkov na 1.000 živorojenih, v zadnjih 17 letih pa je umrljivost upadla na manj kot tri umrle dojenčke na 1.000 živorojenih.
Naravni prirast negativen v vseh mesecih
Naravni prirast je v Sloveniji od 2017 negativen, saj od takrat vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je v 2023 znašal −4.551 prebivalcev oz. −2,1 na 1.000 prebivalcev. To je bila tretja najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Meseca z največjima presežkoma umrlih nad rojenimi sta bila januar in december (−800 oz. −868 prebivalcev).
Tabele z najnovejšimi podatki o umrlih in naravnem gibanju prebivalstva so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Umrli, Slovenija, 2023
Umrli, Slovenija
|
Naravni prirast, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)