Delovno aktivno prebivalstvo, marec 2024
Največ delovno aktivnih doslej
Število delovno aktivnih se je marca povečalo za 0,3 % in doseglo novo najvišjo vrednost, odkar spremljamo registrske podatke. V primerjavi s februarjem je število delovno aktivnih tujih državljanov zraslo za 1,1 %.
Ključne statistike o delovno aktivnih:
Več tako zaposlenih kot tudi samozaposlenih
Marca je bilo delovno aktivnih okoli 944.300 oseb. To je nova najvišja vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. V primerjavi s februarjem se je njihovo število povečalo za nekaj manj kot 2.700 oz. za 0,3 %. Zaposlenih je bilo nekaj več kot 842.300, samozaposlenih pa nekaj manj kot 102.000. Število prvih se je dvignilo za približno 2.300 oseb ali za 0,3 %, drugih pa za nekaj več kot 300 oz. 0,3 %.
V primerjavi s prejšnjim marcem je bilo delovno aktivnih za 1,4 % več. Povečalo se je tako število zaposlenih, in sicer za 1,2 %, kot tudi samozaposlenih, za 2,6 %.
Več tako delovno aktivnih moških kot žensk
Z vidika spola je med delovno aktivnimi na mesečni ravni zraslo število obojih – moških za nekaj manj kot 1.700 oz. 0,3 %, na okoli 522.100, žensk pa za približno 1.000 ali za 0,2 %, na približno 422.200.
Tudi v primerjavi s prejšnjim marcem se je med delovno aktivnimi nekoliko izraziteje povečalo število moških (za 1,9 %) kot žensk (za 0,9 %).
Rast v večini področij dejavnosti, največja v gradbeništvu
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih povišalo v 15, znižalo pa v petih področjih dejavnosti. Najbolj je zraslo v gradbeništvu, in sicer za okoli 900 oseb ali za 1,2 %. Med njimi so več kot polovico predstavljali tuji delovno aktivni moški. Največji upad števila delovno aktivnih smo zaznali v poslovanju z nepremičninami, in sicer za okoli 40 oseb ali za 0,9 %.
Na medletni ravni se je število delovno aktivnih povečalo tako v gradbeništvu (za 6,4 %) kot tudi v poslovanju z nepremičninami (za 6,3 %).
Še naprej raste število delovno aktivnih tujih državljanov
Število delovno aktivnih tujih državljanov (brez upoštevanja kmetov) se je na mesečni ravni povečalo za 1,1 %, na približno 144.200 oseb. Predstavljali so 15,6 % delovno aktivnih (brez upoštevanja kmetov) in so prihajali iz 150 različnih držav. Okoli 19.100 je bilo državljanov članic EU, nekaj več kot 125.100 pa državljanov drugih držav. Skoraj polovico tujih delovno aktivnih državljanov so predstavljali državljani Bosne in Hercegovine (nekaj več kot 70.600), sledili so državljani Kosova (okoli 16.600), Srbije (nekaj več kot 15.900), Hrvaške (nekaj manj kot 11.100) ter Severne Makedonije (približno 9.400).
V primerjavi z lanskim marcem se je število delovno aktivnih tujih državljanov povečalo za 11,4 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
- skupno število marca zraslo za okoli 2.700 oseb;
- povečalo se je v 15 področjih dejavnosti, v gradbeništvu za 1,2 %;
- tuji državljani predstavljali 15,6 % delovno aktivnih (brez kmetov).
Več tako zaposlenih kot tudi samozaposlenih
Marca je bilo delovno aktivnih okoli 944.300 oseb. To je nova najvišja vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. V primerjavi s februarjem se je njihovo število povečalo za nekaj manj kot 2.700 oz. za 0,3 %. Zaposlenih je bilo nekaj več kot 842.300, samozaposlenih pa nekaj manj kot 102.000. Število prvih se je dvignilo za približno 2.300 oseb ali za 0,3 %, drugih pa za nekaj več kot 300 oz. 0,3 %.
V primerjavi s prejšnjim marcem je bilo delovno aktivnih za 1,4 % več. Povečalo se je tako število zaposlenih, in sicer za 1,2 %, kot tudi samozaposlenih, za 2,6 %.
Več tako delovno aktivnih moških kot žensk
Z vidika spola je med delovno aktivnimi na mesečni ravni zraslo število obojih – moških za nekaj manj kot 1.700 oz. 0,3 %, na okoli 522.100, žensk pa za približno 1.000 ali za 0,2 %, na približno 422.200.
Tudi v primerjavi s prejšnjim marcem se je med delovno aktivnimi nekoliko izraziteje povečalo število moških (za 1,9 %) kot žensk (za 0,9 %).
Rast v večini področij dejavnosti, največja v gradbeništvu
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih povišalo v 15, znižalo pa v petih področjih dejavnosti. Najbolj je zraslo v gradbeništvu, in sicer za okoli 900 oseb ali za 1,2 %. Med njimi so več kot polovico predstavljali tuji delovno aktivni moški. Največji upad števila delovno aktivnih smo zaznali v poslovanju z nepremičninami, in sicer za okoli 40 oseb ali za 0,9 %.
Na medletni ravni se je število delovno aktivnih povečalo tako v gradbeništvu (za 6,4 %) kot tudi v poslovanju z nepremičninami (za 6,3 %).
Še naprej raste število delovno aktivnih tujih državljanov
Število delovno aktivnih tujih državljanov (brez upoštevanja kmetov) se je na mesečni ravni povečalo za 1,1 %, na približno 144.200 oseb. Predstavljali so 15,6 % delovno aktivnih (brez upoštevanja kmetov) in so prihajali iz 150 različnih držav. Okoli 19.100 je bilo državljanov članic EU, nekaj več kot 125.100 pa državljanov drugih držav. Skoraj polovico tujih delovno aktivnih državljanov so predstavljali državljani Bosne in Hercegovine (nekaj več kot 70.600), sledili so državljani Kosova (okoli 16.600), Srbije (nekaj več kot 15.900), Hrvaške (nekaj manj kot 11.100) ter Severne Makedonije (približno 9.400).
V primerjavi z lanskim marcem se je število delovno aktivnih tujih državljanov povečalo za 11,4 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Od januarja 2024 so med delovno aktivno prebivalstvo všteti detaširani delavci. S 1. 1. 2024 je bila namreč odpravljena samostojna zavarovalna podlaga za to kategorijo zavarovancev in se ti v obvezna socialna zavarovanja prijavljajo enako kot druge zaposlene osebe. Prav tako so od januarja 2024 med delovno aktivne všteti tudi oskrbovalci družinskega člana.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.