Živinoreja, 2023
Letna prireja govejega in prašičjega mesa manjša, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa pa večja
Govejega in prašičjega mesa smo lani priredili manj, perutninskega, ovčjega in kozjega pa več kot leto prej. Upadla je tudi prireja kravjega in kozjega mleka, občutno manjši je bil pridelek medu, medtem ko je bila prireja ovčjega mleka ter kokošjih jajc večja.
Prireja mesa, mleka in kokošjih jajc v 2023
Govejega mesa smo priredili doma okoli 44.000 ton, prašičjega približno 24.000 ton, perutninskega okoli 77.000 ton, ovčjega približno 1.400 ton in kozjega mesa okoli 300 ton.
Kokoši nesnice so znesle približno 432 milijonov jajc. Kravjega mleka se je namolzlo okoli 588 milijonov litrov, kozjega okoli 1,7 milijona litrov, ovčjega mleka pa okoli 0,7 milijona litrov.
Na letni ravni priredili manj govejega mesa
Količina govejega mesa, pridobljena leta 2023 v klavnicah, je bila za 8 % manjša kot v letu pred tem. Zakola goved zunaj klavnic nismo zaznali, zato je bila količina v klavnicah pridobljenega mesa enaka količini vsega pridobljenega mesa. Domače prireje mesa je bilo za okoli 11 % manj in prirasta v živi masi za okoli 5 % manj.
Podatki o bilanci goved za 2023 kažejo, da je bilo število živali pri večini kategorij manjše kot v letu pred tem. Izvozili smo za približno 10 % manj goved, uvozili pa smo jih za okoli 5 % več – to je bila edina kategorija v bilanci števila goved, pri kateri smo zaznali povečanje. Število skotenih goved je bilo za približno 6 % nižje. Zaklanih je bilo za okoli 8 % manj goved kot v 2022 (bilančno leto december–november). Poginilo je za okoli 5 % goved manj.
Kravjega mleka namolzli manj
Količina namolzenega kravjega mleka je bila manjša kot v 2022, in sicer za okoli 3 % (to je okoli 20 milijonov litrov kravjega mleka manj).
Prašičjega mesa priredili manj kot leto prej
Prireja prašičjega mesa je bila za okoli 9 % manjša kot v letu pred tem. Stalež prašičev se je ponovno zmanjšal; število teh živali je bilo lani najnižje po letu 1991.
Prašičjega mesa je bilo v klavnicah pridobljenega za okoli 12 % manj kot leto prej. Prirast v živi masi je upadel za približno 5 %. Tudi domača prireja prašičjega mesa je bila za okoli 9 % manjša.
Podatki o bilanci prašičev za 2023 kažejo, da je bilo število teh živali pri skoraj vseh kategorijah na letni ravni manjše, povečalo se je le število izvoženih prašičev, in sicer za okoli 24 %. Trend naraščanja tovrstnega izvoza traja od leta 2017, ko je bilo izvoženih manj kot 100 prašičev, v naslednjih letih pa čedalje več; lani jih je bilo približno 20.000.
V prejšnjih letih smo poudarjali, da so izvoženi prašiči po številu daleč najmanjša kategorija v bilanci, vendar se ob omenjenem trendu to število opazno povečuje.
Zmanjšali sta se števili prašičev na začetku in na koncu leta, slednje je upadlo za 3 %. Uvoz je upadel za okoli 8 %. Skotilo se je za okoli 3 % manj živali. Zaklanih je bilo za približno 9 % manj prašičev. Število poginulih prašičev pa je ostalo na enaki ravni kot v 2022.
Perutninskega mesa in kokošjih jajc priredili več
Prireja perutninskega mesa je bila večja kot leto prej, domača prireja mesa se je povečala za okoli 3 %. Prireja znesenih kokošjih jajc je bila za približno 5 % večja, tudi število kokoši nesnic se je dvignilo za približno 24 %.
Pri tem je treba upoštevati, da je bil podatek o številu kokoši nesnic pridobljen na kritični datum (tj. 1. decembra), podatek o številu znesenih jajc pa se nanaša na obdobje preteklega leta (bilančno leto december–november).
Kokoši nesnic, ki so v 2023 znesle konzumna kokošja jajca (jajca, namenjena za prehrano ljudi), je bilo za okoli 7 % več kot leto prej. Znesle so za 6 % več te vrste jajc kot v 2022.
Ovčjega in kozjega mesa ter ovčjega mleka priredili več, kozjega mleka pa manj
Domača prireja ovčjega mesa je bila večja za okoli 5 %, kozjega mesa pa za okoli 1 %. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh omenjenih vrstah živali v primerjavi s preostalimi vrstami za majhne staleže (še posebno koz) in da imata prireji mesa teh dveh vrst živali v celotni prireji mesa v Sloveniji zato zelo majhna deleža.
Prireja ovčjega mleka je bila za okoli 29 % večja kot v 2022, prireja kozjega mleka pa za približno 21 % manjša.
Medu pridelali občutno manj
Pridelek medu je bil opazno manjši kot v 2022. Slovenski čebelarji so namreč pridelali približno 285 ton medu oz. približno 2.100 ton manj. To je bilo za približno štirikrat manj od desetletnega povprečja.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Govejega mesa smo priredili doma okoli 44.000 ton, prašičjega približno 24.000 ton, perutninskega okoli 77.000 ton, ovčjega približno 1.400 ton in kozjega mesa okoli 300 ton.
Kokoši nesnice so znesle približno 432 milijonov jajc. Kravjega mleka se je namolzlo okoli 588 milijonov litrov, kozjega okoli 1,7 milijona litrov, ovčjega mleka pa okoli 0,7 milijona litrov.
Na letni ravni priredili manj govejega mesa
Količina govejega mesa, pridobljena leta 2023 v klavnicah, je bila za 8 % manjša kot v letu pred tem. Zakola goved zunaj klavnic nismo zaznali, zato je bila količina v klavnicah pridobljenega mesa enaka količini vsega pridobljenega mesa. Domače prireje mesa je bilo za okoli 11 % manj in prirasta v živi masi za okoli 5 % manj.
Podatki o bilanci goved za 2023 kažejo, da je bilo število živali pri večini kategorij manjše kot v letu pred tem. Izvozili smo za približno 10 % manj goved, uvozili pa smo jih za okoli 5 % več – to je bila edina kategorija v bilanci števila goved, pri kateri smo zaznali povečanje. Število skotenih goved je bilo za približno 6 % nižje. Zaklanih je bilo za okoli 8 % manj goved kot v 2022 (bilančno leto december–november). Poginilo je za okoli 5 % goved manj.
Kravjega mleka namolzli manj
Količina namolzenega kravjega mleka je bila manjša kot v 2022, in sicer za okoli 3 % (to je okoli 20 milijonov litrov kravjega mleka manj).
Prašičjega mesa priredili manj kot leto prej
Prireja prašičjega mesa je bila za okoli 9 % manjša kot v letu pred tem. Stalež prašičev se je ponovno zmanjšal; število teh živali je bilo lani najnižje po letu 1991.
Prašičjega mesa je bilo v klavnicah pridobljenega za okoli 12 % manj kot leto prej. Prirast v živi masi je upadel za približno 5 %. Tudi domača prireja prašičjega mesa je bila za okoli 9 % manjša.
Podatki o bilanci prašičev za 2023 kažejo, da je bilo število teh živali pri skoraj vseh kategorijah na letni ravni manjše, povečalo se je le število izvoženih prašičev, in sicer za okoli 24 %. Trend naraščanja tovrstnega izvoza traja od leta 2017, ko je bilo izvoženih manj kot 100 prašičev, v naslednjih letih pa čedalje več; lani jih je bilo približno 20.000.
V prejšnjih letih smo poudarjali, da so izvoženi prašiči po številu daleč najmanjša kategorija v bilanci, vendar se ob omenjenem trendu to število opazno povečuje.
Zmanjšali sta se števili prašičev na začetku in na koncu leta, slednje je upadlo za 3 %. Uvoz je upadel za okoli 8 %. Skotilo se je za okoli 3 % manj živali. Zaklanih je bilo za približno 9 % manj prašičev. Število poginulih prašičev pa je ostalo na enaki ravni kot v 2022.
Perutninskega mesa in kokošjih jajc priredili več
Prireja perutninskega mesa je bila večja kot leto prej, domača prireja mesa se je povečala za okoli 3 %. Prireja znesenih kokošjih jajc je bila za približno 5 % večja, tudi število kokoši nesnic se je dvignilo za približno 24 %.
Pri tem je treba upoštevati, da je bil podatek o številu kokoši nesnic pridobljen na kritični datum (tj. 1. decembra), podatek o številu znesenih jajc pa se nanaša na obdobje preteklega leta (bilančno leto december–november).
Kokoši nesnic, ki so v 2023 znesle konzumna kokošja jajca (jajca, namenjena za prehrano ljudi), je bilo za okoli 7 % več kot leto prej. Znesle so za 6 % več te vrste jajc kot v 2022.
Ovčjega in kozjega mesa ter ovčjega mleka priredili več, kozjega mleka pa manj
Domača prireja ovčjega mesa je bila večja za okoli 5 %, kozjega mesa pa za okoli 1 %. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh omenjenih vrstah živali v primerjavi s preostalimi vrstami za majhne staleže (še posebno koz) in da imata prireji mesa teh dveh vrst živali v celotni prireji mesa v Sloveniji zato zelo majhna deleža.
Prireja ovčjega mleka je bila za okoli 29 % večja kot v 2022, prireja kozjega mleka pa za približno 21 % manjša.
Medu pridelali občutno manj
Pridelek medu je bil opazno manjši kot v 2022. Slovenski čebelarji so namreč pridelali približno 285 ton medu oz. približno 2.100 ton manj. To je bilo za približno štirikrat manj od desetletnega povprečja.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Domača prireja mesa, Slovenija
Prirast v živi masi, Slovenija
1) Začasni podatki. |
Prireja kravjega mleka in kokošjih jajc ter pridelava medu, Slovenija
1) Začasni podatki. 2) Manj zanesljiv podatek. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Za izračun podatka o prireji govejega mesa smo podatke iz mesečnega raziskovanja Zakol živine v klavnicah (KME-ZAKOL/M) in letnega vzorčnega raziskovanja Živinoreja in posejane površine v jesenski setvi (KME-DEC) dopolnili s podatki iz Centralnega registra govedi (CRG).
Pri izračunu prireje prašičjega mesa smo namesto nekaterih ocen uporabili podatke iz letnega vzorčnega raziskovanja Živinoreja in posejane površine v jesenski setvi (KME-DEC) ter tako izboljšali natančnost ocen o zakolu prašičev zunaj klavnic.
Končni podatki o prireji mesa in drugih živalskih proizvodov (Živinoreja, Slovenija, 2023) bodo objavljeni v podatkovni bazi SiStat konec avgusta 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri izračunu prireje prašičjega mesa smo namesto nekaterih ocen uporabili podatke iz letnega vzorčnega raziskovanja Živinoreja in posejane površine v jesenski setvi (KME-DEC) ter tako izboljšali natančnost ocen o zakolu prašičev zunaj klavnic.
Končni podatki o prireji mesa in drugih živalskih proizvodov (Živinoreja, Slovenija, 2023) bodo objavljeni v podatkovni bazi SiStat konec avgusta 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.