Udeleženci predterciarnega izobraževanja, šolski leti 2023/2024 in 2022/2023
V vrtcih in osnovnih šolah manj otrok, dijakov pa več
Na začetku šolskega leta 2023/24 je bilo v vrtce vpisanih 84.522 otrok, v osnovne šole 196.371 učencev in v srednje šole 80.685 dijakov.
Vrtec obiskovalo manj otrok kot leto prej
Na začetku šolskega leta 2023/24 je bilo v vrtce vključenih 84.522 otrok ali za 1.655 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju (otroci, stari 1 in 2 leti) se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 1,2 %, v drugi starostni skupini (otroci od 3. leta starosti do vstopa v šolo) pa za 2,2 %.
Predšolsko vzgojo je izvajalo 988 vrtcev in njihovih enot, od tega 868 javnih in 120 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 %).
Otrok v osnovnošolskem izobraževanju nekoliko manj kot v prejšnjem letu
Od šolskega leta 2010/11, leta z najmanjšim številom osnovnošolcev v samostojni Sloveniji (161.046), je njihovo število stalno naraščalo, na začetku tekočega šolskega leta pa je spet nekoliko upadlo. V redni in prilagojeni osnovnošolski program je bilo tako vključenih 196.371 učencev oz. za 0,4 % manj kot v prejšnjem letu.
Prag prvega razreda osnovne šole je prvič prestopilo 20.812 otrok. Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V opazovanem šolskem letu je bilo med prvošolci 11,5 % sedemletnikov.
V razredih povprečno 19 učencev
Osnovnošolske programe je izvajalo 771 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) je obiskovalo 1.119 učencev, največjo podružnico pa 548 otrok.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo 20, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najmanjše število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), povprečno največje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21).
Med šoloobveznimi desetina otrok s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 19.418 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 10-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (85 %) je bila vključena v redni program, ki pa se je izvajal z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 8 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
Dijakov čedalje več
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2023/24 vključenih 80.685 dijakov oz. za 4,2 % več kot v prejšnjem. To izobraževanje je izvajalo 143 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov in 6 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.
Med 24.379 dijaki prvih letnikov je bilo 23.268 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ponavljali prvi letnik ali pa zamenjali program.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
V srednje splošno izobraževanje je bilo vključenih 28.557 dijakov, v srednje tehniško in strokovno izobraževanje 37.913, v srednje poklicno 12.956, v nižje poklicno izobraževanje pa 1.259 dijakov.
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bilo 33 % žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 %, v srednjem tehniškem in strokovnem pa 47 %. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja; v te je bilo vključenih več žensk (62 %) kot moških.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola je v opazovanem letu obiskovalo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (42 % vseh dijakov) ter Informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe Zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ter Poslovne in upravne vede (v obeh po 11 %).
Več udeležencev v programih za izobraževanje odraslih
V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2022/23 izobraževalo 1.221 oseb (leto prej 1.024). Dve tretjini (68 %) vseh udeležencev je bilo moških in skoraj polovica vseh (48 %) je bila stara 18 let ali manj.
Srednješolske programe za odrasle je v šolskem letu 2022/23 obiskovalo 15.920 oseb oz. 12 % več kot v prejšnjem. 75 % udeležencev je bilo mlajših od 25 let, po spolu pa je bilo nekoliko več žensk (52 %). 4 % udeležencev izmed vseh je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 61 % srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 35 % pa nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na začetku šolskega leta 2023/24 je bilo v vrtce vključenih 84.522 otrok ali za 1.655 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju (otroci, stari 1 in 2 leti) se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 1,2 %, v drugi starostni skupini (otroci od 3. leta starosti do vstopa v šolo) pa za 2,2 %.
Predšolsko vzgojo je izvajalo 988 vrtcev in njihovih enot, od tega 868 javnih in 120 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 %).
Otrok v osnovnošolskem izobraževanju nekoliko manj kot v prejšnjem letu
Od šolskega leta 2010/11, leta z najmanjšim številom osnovnošolcev v samostojni Sloveniji (161.046), je njihovo število stalno naraščalo, na začetku tekočega šolskega leta pa je spet nekoliko upadlo. V redni in prilagojeni osnovnošolski program je bilo tako vključenih 196.371 učencev oz. za 0,4 % manj kot v prejšnjem letu.
Prag prvega razreda osnovne šole je prvič prestopilo 20.812 otrok. Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V opazovanem šolskem letu je bilo med prvošolci 11,5 % sedemletnikov.
V razredih povprečno 19 učencev
Osnovnošolske programe je izvajalo 771 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) je obiskovalo 1.119 učencev, največjo podružnico pa 548 otrok.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo 20, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najmanjše število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), povprečno največje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21).
Med šoloobveznimi desetina otrok s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 19.418 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 10-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (85 %) je bila vključena v redni program, ki pa se je izvajal z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 8 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
Dijakov čedalje več
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2023/24 vključenih 80.685 dijakov oz. za 4,2 % več kot v prejšnjem. To izobraževanje je izvajalo 143 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov in 6 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.
Med 24.379 dijaki prvih letnikov je bilo 23.268 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ponavljali prvi letnik ali pa zamenjali program.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
V srednje splošno izobraževanje je bilo vključenih 28.557 dijakov, v srednje tehniško in strokovno izobraževanje 37.913, v srednje poklicno 12.956, v nižje poklicno izobraževanje pa 1.259 dijakov.
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bilo 33 % žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 %, v srednjem tehniškem in strokovnem pa 47 %. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja; v te je bilo vključenih več žensk (62 %) kot moških.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola je v opazovanem letu obiskovalo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (42 % vseh dijakov) ter Informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe Zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ter Poslovne in upravne vede (v obeh po 11 %).
Več udeležencev v programih za izobraževanje odraslih
V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2022/23 izobraževalo 1.221 oseb (leto prej 1.024). Dve tretjini (68 %) vseh udeležencev je bilo moških in skoraj polovica vseh (48 %) je bila stara 18 let ali manj.
Srednješolske programe za odrasle je v šolskem letu 2022/23 obiskovalo 15.920 oseb oz. 12 % več kot v prejšnjem. 75 % udeležencev je bilo mlajših od 25 let, po spolu pa je bilo nekoliko več žensk (52 %). 4 % udeležencev izmed vseh je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 61 % srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 35 % pa nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
