Odpadki, 2023
Več komunalnih odpadkov predvsem zaradi povečanja količine kosovnih odpadkov
V letu 2023 se je količina vseh nastalih in obdelanih odpadkov zmanjšala. Manj odpadkov se je recikliralo, odložilo pa več. Med slednjimi je bilo največ komunalnih odpadkov.
Ključne primerjave z letom 2022:
• za skoraj 3 % manj vseh nastalih odpadkov,
• za 14 % več nastalih nevarnih odpadkov,
• za 5 % več nastalih komunalnih odpadkov,
• za 3 % manj predelanih odpadkov
• za 16 % več odloženih odpadkov.
Skupno nastalo manj odpadkov
V letu 2023 je v primerjavi z letom prej nastalo nekaj manj kot 11,4 milijona ton odpadkov ali za skoraj 3 % manj. To je bila predvsem posledica zmanjšanja količine gradbenih odpadkov (za 2 %), a so ti še vedno predstavljali tri četrtine (skoraj 8,5 milijona ton) vseh lani nastalih odpadkov. Največji upad je bil pri odpadkih iz industrije usnja in tekstila, odpadkih iz anorganskih kemijskih procesov ter odpadnih organskih topilih (vse tri skupine po 27 %). Najbolj so se povečale količine odpadkov iz lesa, in sicer za 27 %. Nevarnih odpadkov je nastalo za 14 % več, skupno jih je bilo skoraj 160.000 ton.
Za več kot trikrat se je povečala količina nastalih odpadkov v področju dejavnosti izobraževanja, za skoraj dvakrat pa v kulturnih in rekreacijskih dejavnostih. V obeh primerih je bilo povečanje predvsem posledica večjih količin gradbenih odpadkov. Po drugi strani je odpadkov v finančnih in zavarovalniških dejavnostih nastalo za skoraj tri četrtine manj, prav tako zaradi upada količine gradbenih odpadkov.
V gospodinjstvih nastalo za desetino več komunalnih odpadkov
Komunalni odpadki so v letu 2023 predstavljali desetino vseh nastalih odpadkov. Njihova količina se je na letni ravni povečala za 5 % in je znašala 1,1 milijona ton. V povprečju je nastalo 518 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo 22 kg več. Nekaj več kot četrtino (26 %) so obsegali mešani komunalni odpadki, sledili so odpadki iz papirja in kartona (17 %) ter biorazgradljivi odpadki (15 %). Ločeno zbranih je bilo skoraj tri četrtine vseh komunalnih odpadkov ali 381 kg na prebivalca. V gospodinjstvih je nastalo 712.000 ton vseh komunalnih odpadkov (336 kg na prebivalca) oz. za desetino več kot v letu pred tem.
Najbolj so se povečale količine kosovnih odpadkov (za 65 %), sledili so kovinski odpadki (za 22 %) in odpadki iz lesa (za 15 %). Večje količine kosovnih odpadkov in odpadkov iz lesa so predvsem posledica lanskih obsežnih poplav, kar se je odrazilo tudi pri regionalni razporeditvi nastalih komunalnih odpadkov. V savinjski statistični regiji se je tako količina na prebivalca povečala za več kot petino ali za 103 kg (znašala je 590 kg na prebivalca). Z 19-odstotnim povečanjem je sledila koroška statistična regija, kjer je v povprečju na prebivalca nastalo 448 kg komunalnih odpadkov ali 73 kg več kot leto prej.
• za skoraj 3 % manj vseh nastalih odpadkov,
• za 14 % več nastalih nevarnih odpadkov,
• za 5 % več nastalih komunalnih odpadkov,
• za 3 % manj predelanih odpadkov
• za 16 % več odloženih odpadkov.
Skupno nastalo manj odpadkov
V letu 2023 je v primerjavi z letom prej nastalo nekaj manj kot 11,4 milijona ton odpadkov ali za skoraj 3 % manj. To je bila predvsem posledica zmanjšanja količine gradbenih odpadkov (za 2 %), a so ti še vedno predstavljali tri četrtine (skoraj 8,5 milijona ton) vseh lani nastalih odpadkov. Največji upad je bil pri odpadkih iz industrije usnja in tekstila, odpadkih iz anorganskih kemijskih procesov ter odpadnih organskih topilih (vse tri skupine po 27 %). Najbolj so se povečale količine odpadkov iz lesa, in sicer za 27 %. Nevarnih odpadkov je nastalo za 14 % več, skupno jih je bilo skoraj 160.000 ton.
Za več kot trikrat se je povečala količina nastalih odpadkov v področju dejavnosti izobraževanja, za skoraj dvakrat pa v kulturnih in rekreacijskih dejavnostih. V obeh primerih je bilo povečanje predvsem posledica večjih količin gradbenih odpadkov. Po drugi strani je odpadkov v finančnih in zavarovalniških dejavnostih nastalo za skoraj tri četrtine manj, prav tako zaradi upada količine gradbenih odpadkov.
V gospodinjstvih nastalo za desetino več komunalnih odpadkov
Komunalni odpadki so v letu 2023 predstavljali desetino vseh nastalih odpadkov. Njihova količina se je na letni ravni povečala za 5 % in je znašala 1,1 milijona ton. V povprečju je nastalo 518 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo 22 kg več. Nekaj več kot četrtino (26 %) so obsegali mešani komunalni odpadki, sledili so odpadki iz papirja in kartona (17 %) ter biorazgradljivi odpadki (15 %). Ločeno zbranih je bilo skoraj tri četrtine vseh komunalnih odpadkov ali 381 kg na prebivalca. V gospodinjstvih je nastalo 712.000 ton vseh komunalnih odpadkov (336 kg na prebivalca) oz. za desetino več kot v letu pred tem.
Najbolj so se povečale količine kosovnih odpadkov (za 65 %), sledili so kovinski odpadki (za 22 %) in odpadki iz lesa (za 15 %). Večje količine kosovnih odpadkov in odpadkov iz lesa so predvsem posledica lanskih obsežnih poplav, kar se je odrazilo tudi pri regionalni razporeditvi nastalih komunalnih odpadkov. V savinjski statistični regiji se je tako količina na prebivalca povečala za več kot petino ali za 103 kg (znašala je 590 kg na prebivalca). Z 19-odstotnim povečanjem je sledila koroška statistična regija, kjer je v povprečju na prebivalca nastalo 448 kg komunalnih odpadkov ali 73 kg več kot leto prej.
Reciklirali manj, odložili pa več odpadkov
S končnimi postopki je bilo predelanih 10,7 milijona ton odpadkov (za 3 % manj kot v 2022), od tega skoraj 73 % po postopku zasipanja, pri čemer so s 7,4 milijona ton (oz. 95 %) prevladovali gradbeni odpadki. Reciklirala se je nekaj več kot četrtina odpadkov ali 9 % manj kot leto prej, medtem ko se je v energetske namene sežgalo skoraj 2 % predelanih odpadkov. Komunalnih odpadkov je bilo po končnih postopkih predelanih skoraj 355.000 ton oz. 5 % več kot v 2022.
Odstranjenih je bilo približno 363.000 ton odpadkov oz. 5 % manj kot v letu prej. Nekaj več kot polovica (189.000 ton) jih je bila odloženih (16 % več kot v 2022), nekaj več kot tretjina (35 %) trajno skladiščenih, približno desetina pa je bila sežgana z namenom odstranitve. Med odloženimi odpadki so prevladovali komunalni odpadki (41 %), sledili so odpadki iz mehanske obdelave drugih odpadkov (29 %) in gradbeni odpadki (25 %).
Uvozili in izvozili največ kovinskih odpadkov
Količina uvoženih odpadkov je znašala približno 1 milijon ton ali 5 % manj kot leto prej. Večino so predstavljali kovinski odpadki (61 %), sledili so odpadki iz papirja in kartona (12 %) ter odpadki iz plastike (9 %). Skoraj dve tretjini odpadkov smo uvozili iz sosednjih držav, od tega največ iz Italije (več kot četrtino vseh). Uvoženih odpadkov iz držav izven EU je bilo skoraj 9 %.
Izvoženih je bilo nekaj manj kot 1,4 milijona ton odpadkov ali približno enako kot leto prej. Tudi med temi so prevladovali kovinski odpadki (40 %) – več kot štiri petine oz. 450.000 ton jih je šlo v Italijo. V to državo je bilo izvoženih največ odpadkov (35 %), sledili sta Avstrija (22 %) in Madžarska (17 %). V države izven EU smo izvozili približno 11 % vseh odpadkov, pri tem pa so se več kot podvojile količine odpadkov, izvoženih v države južne in jugovzhodne Azije.
S končnimi postopki je bilo predelanih 10,7 milijona ton odpadkov (za 3 % manj kot v 2022), od tega skoraj 73 % po postopku zasipanja, pri čemer so s 7,4 milijona ton (oz. 95 %) prevladovali gradbeni odpadki. Reciklirala se je nekaj več kot četrtina odpadkov ali 9 % manj kot leto prej, medtem ko se je v energetske namene sežgalo skoraj 2 % predelanih odpadkov. Komunalnih odpadkov je bilo po končnih postopkih predelanih skoraj 355.000 ton oz. 5 % več kot v 2022.
Odstranjenih je bilo približno 363.000 ton odpadkov oz. 5 % manj kot v letu prej. Nekaj več kot polovica (189.000 ton) jih je bila odloženih (16 % več kot v 2022), nekaj več kot tretjina (35 %) trajno skladiščenih, približno desetina pa je bila sežgana z namenom odstranitve. Med odloženimi odpadki so prevladovali komunalni odpadki (41 %), sledili so odpadki iz mehanske obdelave drugih odpadkov (29 %) in gradbeni odpadki (25 %).
Uvozili in izvozili največ kovinskih odpadkov
Količina uvoženih odpadkov je znašala približno 1 milijon ton ali 5 % manj kot leto prej. Večino so predstavljali kovinski odpadki (61 %), sledili so odpadki iz papirja in kartona (12 %) ter odpadki iz plastike (9 %). Skoraj dve tretjini odpadkov smo uvozili iz sosednjih držav, od tega največ iz Italije (več kot četrtino vseh). Uvoženih odpadkov iz držav izven EU je bilo skoraj 9 %.
Izvoženih je bilo nekaj manj kot 1,4 milijona ton odpadkov ali približno enako kot leto prej. Tudi med temi so prevladovali kovinski odpadki (40 %) – več kot štiri petine oz. 450.000 ton jih je šlo v Italijo. V to državo je bilo izvoženih največ odpadkov (35 %), sledili sta Avstrija (22 %) in Madžarska (17 %). V države izven EU smo izvozili približno 11 % vseh odpadkov, pri tem pa so se več kot podvojile količine odpadkov, izvoženih v države južne in jugovzhodne Azije.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Tok odpadkov, Slovenija
1) V podatkih o predelanih in odstranjenih odpadkih so upoštevane količine odpadkov, obdelanih s končnimi postopki. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih o nastajanju, zbiranju in obdelavi odpadkov.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
