Izvoz in uvoz blaga, december 2023

Ključne statistike za leto 2023

Izvoz (54,9 milijarde EUR):

• V primerjavi z letom 2022 je bil vrednostno višji za 4,4 %.
• Zrasel je samo izvoz v države nečlanice EU, in sicer za 19,4 %, brez poslov oplemenitenja pa se je zvišal za 3,3 %, na 10,1 milijarde EUR.

Uvoz (57,0 milijarde EUR):

• Vrednostno je ostal na skoraj enaki ravni (višji za 0,6 %) kot leto prej. 
• Nižji uvoz iz držav EU (za 6,4 %) je izravnala rast uvoza iz držav nečlanic (za 11,3 %), brez poslov oplemenitenja pa je upadel tudi uvoz iz slednjih (za 12,4 %), in sicer na 9,3 milijarde EUR.

Ključne statistike za december

Izvoz (3,9 milijarde EUR):

• V primerjavi z decembrom 2022 je vrednostno upadel manj kot uvoz, bil je za 2,4 % nižji.
• Zrasla je samo vrednost izvoza v države nečlanice EU, in sicer za 9,1 %, brez poslov oplemenitenja pa se je tudi ta znižala za 12,7 %, na 786,1 milijona EUR.

Uvoz (3,8 milijarde EUR):

• Vrednostno je bil za 15,6 % nižji kot pred letom dni. 
• Uvoz iz držav EU je upadel za 14,7 %, iz držav nečlanic za 16,9 %, brez poslov oplemenitenja pa se je uvoz iz slednjih znižal za 32,1 %, na 646 milijonov EUR.

December podpovprečen, v blagovni menjavi ustvarjen presežek

Kot je sezonsko značilno, sta bili vrednosti izvoza in uvoza nižji od povprečnih mesečnih vrednosti v opazovanem letu (izvoza 85,3 % povprečja, uvoza 81,0 %). 

Pokritost uvoza z izvozom je bila v opazovanem mesecu 101,5-odstotna, presežek v blagovni menjavi s tujino je znašal 57,6 milijona EUR. 

Izvoz in uvoz malenkost višja kot v 2022, medletno največje znižanje v 3. četrtletju

Lanski izvoz je bil za 4,4 %, uvoz pa za 0,6 % višji kot leto prej. Nastal je zunanjetrgovinski primanjkljaj v vrednosti 2,1 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom je bila 96,4-odstotna. 

V 1. četrtletju smo pri blagovni menjavi s tujino še zaznali rast, v drugem pa sta bili vrednosti že nekoliko nižji kot v istem obdobju 2022. V tretjem četrtletju smo izmerili znižanje predvsem pri izvozu, saj je bil ta v medletni primerjavi za 10,0 % nižji, uvoz pa za 3,2 %. V zadnjem četrtletju se je izvoz ponovno povišal (za 5,8 %), uvoz pa znižal za 1,3 %, torej manj kot v predhodnih dveh četrtletjih. Izvoz je med meseci in četrtletji nihal, medtem ko je bila vrednost uvoza bolj ustaljena.

Izvoz in uvoz blaga, Slovenija


Najizrazitejša rast pri vrednosti uvoza organskih kemičnih proizvodov, upad pri trgovanju z energenti in surovinami

Pri izvozu so bili (po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji – SMTK) najpomembnejši medicinski in farmacevtski proizvodi, saj je njihova vrednost predstavljala približno tretjino (34,0 %) celotnega izvoza. Sledili so proizvodi iz skupin cestna vozila (8,4 %), električni stroji, naprave (6,7 %), industrijski stroji za splošno uporabo (4,1 %) ter nafta in naftni derivati (3,7 %).

Uvozili smo največ organskih kemičnih proizvodov (19,0 % vrednosti uvoza), njihova vrednost se je v primerjavi z letom prej skoraj podvojila. Sledili so medicinski in farmacevtski proizvodi (14,3 %), cestna vozila (8,0 %), nafta in naftni derivati (6,1 %) ter električni stroji, naprave (5,2 %).

Pri primerjavi z letom 2022 je treba omeniti še znižanje vrednosti trgovanja z energenti in surovinami, saj smo največji upad zaznali pri skupinah proizvodov nafta in naftni derivati, električna energija, železo in jeklo ter barvne kovine. Na znižanje vrednosti trgovanja je vplival upad cen teh proizvodov na globalnih trgih, ki ga izkazuje tudi gibanje indeksa uvoznih cen.

Najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Kitajske

Najpomembnejši izvozni trgi so bili Švica, Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Tudi uvozili smo vrednostno največ iz Švice, sledile so Kitajska, Nemčija, Italija in Avstrija. 

V medletni primerjavi sta najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Kitajske, izrazito pa se je znižala vrednost uvoza iz Ruske federacije, in sicer za več kot 85 %.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.