Jesenska setev žit in oljne ogrščice, 2023

Tako krušna kot tudi krmna žita posejana na večji površini njiv kot jeseni leto prej

Površina z ozimnimi žiti, tj. s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) in krmnimi žiti (ječmenom, ovsom in tritikalo), je bila za 4 % večja od pred letom dni posejane površine njiv. Skupno je bilo z ozimnimi žiti posejanih okoli 61.000 hektarjev njiv.

Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za 3 % večja površina kot leto prej, obsegala je skoraj 32.000 hektarjev. Krušna žita so tako predstavljala 52 % vseh posejanih ozimnih žit. Največ te površine je bilo posejane z ozimno pšenico, jeseni 2023 je bilo z njo posejanih skoraj 30.000 hektarjev oz. za 3 % več v primerjavi z jesenjo 2022. Površina z ozimno piro se je v primerjavi z letom prej povečala za 13 %, na okoli 540 hektarjev. Ozimna rž je bila posejana na približno enako veliki površini, skupno na 1.209 hektarjih.
 
Tudi ozimnih krmnih žit nekoliko več 

Ozimna krmna žita so obsegala za 4 % večjo površino kot prejšnjo jesen, okoli 29.100 hektarjev. Ponovno smo posejali največ ozimnega ječmena, za 6 % več kot prejšnjo jesen, skupna površina je obsegala skoraj 23.000 hektarjev. Tritikala je ozelenila podobno veliko površino kot leto prej, posejana je bila na 5.735 hektarjih. Med krmnimi žiti smo posejali najmanj ovsa, za 11 % manj kot leto prej, na 470 hektarjih.

Z oljno ogrščico posejana površina ponovno nekoliko manjša 

Površine, posejane z ozimno oljno ogrščico, so se zmanjšale tretje leto zapored, posejanih je bilo nekaj več kot 3.000 hektarjev njiv oz. za desetino manj kot jeseni 2022.


Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.