Nefinančni sektorski računi, 2023

Celotno gospodarstvo zaključilo s presežkom v višini 4,4 % BDP

V 2023 je celotno gospodarstvo v transakcijah s tujino ustvarilo presežek v višini 2.798 mio. EUR ali 4,4 % BDP, leto prej je izkazovalo primanjkljaj (784 mio. EUR ali 1,4 % BDP). Saldo menjave s tujino je znašal 4.095 mio. EUR. Medtem ko se je vrednost storitvene menjave tako pri izvozu kot uvozu zvišala za 5,9 %, je blagovna menjava upadla. Izrazitejše zmanjšanje uvoza blaga (8,5 %) v primerjavi z izvozom blaga (2,1 %) je bilo tudi odraz izboljšanja pogojev menjave s tujino.

Obseg bruto nacionalnega dohodka (BND) vpliva na vrednost sredstev, ki jih Slovenija vplača v evropski proračun. V letu 2023 se je obseg v primerjavi z letom prej povečal s 56.036 na 63.352 mio. EUR, to je za 13,1 %.

Nefinančne družbe ustvarile presežek

Sektor nefinančnih družb je v letu 2023 ustvaril presežek, obsegal je 1.335 mio. EUR ali 2,1 % BDP, medtem ko je leto prej ta sektor posloval s 1.788 mio. EUR (3,1 % BDP) primanjkljaja. Stopnja dobička (delež bruto poslovnega presežka v dodani vrednosti nefinančnih družb) se je v primerjavi z letom 2022 zvišala za 2,9 odstotne točke, (z 32,4 % na 35,3 %). Kljub temu je ostala nižja od povprečja EU-27 (41,2 %) in povprečja evrskega območja (40,6 %). Investicijsko aktivnost so podjetja nekoliko zmanjšala, saj je delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodani vrednosti (stopnja investiranja nefinančnih družb) v primerjavi z letom prej upadel za 1,1 odstotne točke (z 22,1 % na 21,0 %). Stopnja investiranja nefinančnih družb se je znižala tudi pri povprečju EU-27 (22,6 %) in evrskega območja (22,1 %), a je bil upad manjši (za 0,5 odstotne točke).

Finančne družbe presežek povečale

V 2023 so finančne družbe poslovale z 88 mio. EUR presežka. Ta je bil višji kot leto prej (2022: 18 mio. EUR), in sicer predvsem zaradi višje dodane vrednosti v denarnem posredništvu. Razlog je v višini obrestnih marž bank pri bančnih depozitih.

Sektor država znižal primanjkljaj

Primanjkljaj države se je v 2023 v primerjavi z letom prej zmanjšal s 1.715 mio. EUR (3,0 % BDP) na 1.640 mio. EUR (2,6 % BDP). Povečali so se tako prihodki kot izdatki države, vendar je bila rast pri prihodkih nekoliko izrazitejša kot pri izdatkih.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev višja kot leto prej

V letu 2023 je presežek sektorja gospodinjstev skupaj z NPISG znašal 3.014 mio. EUR. Njihov razpoložljivi dohodek se je v primerjavi z letom prej povečal s 35.617 na 38.644 mio. EUR, to je za 8,5 %. Sredstva za zaposlene predstavljajo največji delež v strukturi celotnega dohodka gospodinjstev (52,3 %), zato so imela na rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev največji vpliv. K rasti so prispevali še socialni prejemki, bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek ter višji neto dohodki od lastnine.

Rast izdatkov za končno potrošnjo je zaostajala za rastjo razpoložljivega dohodka gospodinjstev, kar pomeni, da se je delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku povečal. Stopnja bruto varčevanja je znašala 14,3 % ali za približno 1 odstotno točko več kot leta 2022. Višja stopnja varčevanja gospodinjstev je bila lani izkazana tudi na ravni povprečja EU-27 (12,9 %) in evrskega območja (13,7 %), kjer pa sta ti stopnji značilno nižji kot v Sloveniji.

Obsežna revizija podatkov nacionalnih računov od 1995

Podatke nacionalnih računov revidiramo obsežneje vsakih pet let (»benchmark revision« v angleškem izrazoslovju). Poleg rednih letnih revizij, ki vključujejo običajne posodobitve podatkov in zajemajo zadnja štiri leta, opravimo države članice na ravni EU v istem letu obsežnejše revizije za daljšo časovno vrsto podatkov nacionalnih računov, da se zagotovi primerljivost teh v času in prostoru. Zadnja tovrstna revizija je bila opravljena v letu 2019.

Obsežnejše revizije temeljijo na spremembah metod ocenjevanja in podatkovnih virov, ki presegajo vsakoletne redne revizije. Njihov vpliv je različen, lahko se odrazijo v spremembi višine agregatov oz. bilančnih postavk, tako za celotno gospodarstvo kot za posamezne institucionalne sektorje. Posledično se revizije lahko odrazijo v spremenjenih vrednostih kazalnikov nefinančnih sektorskih računov, kot so stopnja varčevanja gospodinjstev, stopnja investiranja in stopnja dobička nefinančnih družb.

Obsežnejše revizije pogosto vključujejo revizijske korake za odpravo formalnih pridržkov Evropske komisije povezanih s presojo o ustreznosti podatkov bruto nacionalnega dohodka za namen določanja lastnih virov EU. Več informacij o teh revizijah je na voljo v objavi Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, 2023.

Največja revizija iz tega naslova je bila prerazvrstitev izdatkov za službene poti iz sredstev za zaposlene (zmanjšanje) na vmesno potrošnjo (povečanje) za celotno časovno vrsto. Ta prerazvrstitev je vplivala na znižanje dodane vrednosti za nefinančne družbe, medtem ko je njihov bruto poslovni presežek zaradi zmanjšanja izplačanih sredstev za zaposlene ostal nespremenjen. Posledično so se prejeta sredstva za zaposlene v sektorju gospodinjstev zmanjšala, kar je imelo vpliv na njihov razpoložljivi dohodek. Kljub temu učinka na neto posojanje/neto izposojanje (B9) za sektor gospodinjstev ni bilo, ker so se hkrati z zmanjšanjem sredstev za zaposlene zmanjšali tudi izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev v istem obsegu.

Naslednji sklop revizijskih korakov je bil posledica postopkov preverjanja čezmernega primanjkljaja sektorja država (EDP). Več informacij o tej skupini revizij je na voljo v objavi Temeljni agregati sektorja država (oktobrsko EDP poročanje), 2020–2023.

Iz tega sklopa je imela za nefinančne sektorske račune največji učinek revizija kapitalskih transferjev v letu 2013, ki je bila povezana z reševanjem bank. Vplivala je na občutno zmanjšanje presežka finančnih družb in na zmanjšanje primanjkljaja države v tem letu.

Zadnji sklop revizijskih korakov so druge spremembe metod ocenjevanja in podatkovnih virov, ki imajo običajno večji vpliv na agregate in kazalnike kot letne revizije. Seznam revizij tega sklopa je daljši, vendar številne med njimi nimajo vpliva na končno bilančno postavko, tj. presežek oz. primanjkljaj za posamezni institucionalni sektor ali za celotno gospodarstvo, saj se prek zaporedja sektorskih računov učinki teh revizij nevtralizirajo. Vplivajo pa te revizije pogosto na agregate, kot je npr. razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Tak primer je že prej omenjena revizija izdatkov za službene poti. Opazna revizija s podobnim učinkom je bila revizija stanovanjskih storitev zaradi vključitve podatkov Popisa in prebivalstva stanovanj 2021. Vpliv te revizije na oceno lastne proizvodnje in bruto poslovnega presežka sektorja gospodinjstev je bil po letih različen (zvišanje/znižanje). Ker so se hkrati iz istega razloga revidirali tudi izdatki za končno potrošnjo v isto smer, posledično na B9 ni bilo učinka. Opravljena je bila tudi revizija ocene lastne proizvodnje lesa za kurjavo (znižanje) za celotno časovno vrsto zaradi zamenjave podatkovnega vira.

Revizija raznovrstnih tekočih transferjev je temeljila tako na reviziji podatkov plačilne bilance kot na nekaterih popravkih, ki smo jih naredili pri razvrstitvi teh transferjev po institucionalnih sektorjih. Ti so imeli večinoma vpliv na zmanjšanje vrednosti B9 pri sektorju nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) ob hkratnem povečanju B9 za sektor gospodinjstev. To pomeni, da je bil vpliv za sektor gospodinjstev skupaj z NPISG (kot pogosto izkazujemo podatke za nefinančne sektorske račune) iz tega razloga majhen ali pa ga ni bilo.

Večja revizija je bila opravljena pri dohodkih od lastnine. Prvi del te revizije izhaja iz revidiranih izdatkov za obresti na obveznice v plačilni bilanci. Ta revizija je pomenila zmanjšanje izdatkov za obresti na računu države in prejemkov od obresti na računu tujina. Drugi del revizije dohodkov od lastnine pa je posledica nekoliko spremenjenega izračuna oz. metode porazdelitve dividend in obresti po institucionalnih sektorjih. Po novem uporabimo neposredno podatke plačilne bilance za izračun oz. porazdelitev prejetih/plačanih obresti in dividend od posameznih domačih sektorjev iz tujine oz. v tujino. Revizija je bila opravljena za obdobje od 2009 do 2022 in je vplivala na B9 za tri sektorje: finančne družbe, nefinančne družbe in gospodinjstva. Medtem ko je bil vpliv te revizije pri sektorju nefinančnih družb in gospodinjstev po letih različen, se je pri finančnih družbah B9 povečal za celotno časovno vrsto. S to revizijo smo izključili sistematično neskladje med nefinančnimi in finančnimi računi v daljši časovni vrsti ter s tem izboljšali kakovost sektorskih računov.

Naslednja obsežna revizija je načrtovana v letu 2029. Takrat bo na voljo tudi nova metodološka podlaga, ki bo nadgradila oz. nadomestila sedanjo evropsko uredbo (Evropski sistem računov 2010).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.