Nefinančni sektorski računi, 3. četrtletje 2023

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev višja, stopnja investiranja nefinančnih družb nižja

V 3. četrtletju letos sta bila v primerjavi z istim obdobjem lani tako izvoz kot uvoz blaga in storitev nižja. Stopnja investiranja podjetij se je znižala, stopnja varčevanja gospodinjstev pa je bila višja. Primanjkljaj države se je povečal, presežek finančnih družb pa zmanjšal.

  • 29. 12. 2023 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Presežek celotnega slovenskega gospodarstva s tujino večji

Slovensko gospodarstvo je s tujino tudi v letošnjem 3. četrtletju (podobno kot v prvih dveh četrtletjih tega leta) ustvarilo presežek (neto posojanje) – znašal je 698 mio. EUR ali 4,3 % BDP. V primerjavi s 3. četrtletjem lani se je povečal za 476 mio. EUR. 

V opazovanem obdobju sta se zmanjšala tako izvoz kot uvoz blaga in storitev. Najizraziteje je upadla vrednost uvoza blaga (za 1.828 mio. EUR), medtem ko se je uvoz storitev nekoliko povečal (za 8 mio. EUR). Po drugi strani sta bili nižji tako vrednosti izvoza blaga (za 1.344 mio. EUR) kot izvoza storitev (za 30 mio. EUR). Presežek v menjavi blaga in storitev je bil v primerjavi z istim obdobjem lani posledično višji za 445 mio. EUR in je znašal 1.145 mio. EUR ali 7,1 % BDP.

Vrednost primarnih dohodkov in tekočih transferjev, prejetih iz tujine, je bila v letošnjem 3. četrtletju skupno za 491 mio. EUR ali za 3,0 % BDP nižja od vrednosti, plačane v tujino. Nasprotno pa je bila vrednost kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, višja od vrednosti, plačane v tujino. Posledično je gospodarstvo iz tega naslova ustvarilo presežek v vrednosti 103 mio. EUR ali 0,6 % BDP.

Presežek nefinančnih družb večji, investicijska aktivnost nižja 

Presežek nefinančnih gospodarskih družb (oz. podjetij) se je v letošnjem 3. četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 537 mio. EUR in je predstavljal 887 mio. EUR ali 5,5 % BDP. K njegovemu povečanju so v opazovanem obdobju prispevali zlasti zmanjšanje zalog, nižja vrednost bruto investicij in višja vrednost obrestnih prihodkov. 

Stopnja investiranja podjetij (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti brez zalog) je bila za 2,9 odstotne točke nižja kot v 3. četrtletju lani in je znašala 21,1 %.

Stopnja dobička podjetij (delež bruto poslovnega presežka v bruto dodani vrednosti) je bila 35,7-odstotna oz. za 2,1 odstotne točke nižja kot v istem obdobju leto prej. Nominalna rast bruto poslovnega presežka podjetij (tj. tisti del dohodka, ki ostane za izplačilo dividend in delno financiranje investicij) je bila v istem obdobju bistveno manjša (1,2-odstotna rast) od nominalne rasti ustvarjene bruto dodane vrednosti podjetij (7,2-odstotna rast). Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se zvišala za 11,2 %.

Presežek finančnih družb upadel 

V primerjavi s 3. četrtletjem lani se je presežek finančnih družb zmanjšal za 4 mio. EUR, na 113 mio. EUR ali 0,7 % BDP. Bruto dodana vrednost finančnih družb se je v opazovanem obdobju zvišala nekoliko izraziteje (za 133 mio. EUR) kot bruto poslovni presežek tega sektorja (za 121 mio. EUR). 

Primanjkljaj države večji

V primerjavi s 3. četrtletjem lani se je primanjkljaj države povečal za 235 mio. EUR in je znašal 382 mio. EUR ali 2,4 % BDP. Kljub povečanju je ostal nižji kot v prvih dveh četrtletjih letos. Izdatki države so se v opazovanem obdobju povečali za 798 mio. EUR (ali za 12,2 %), medtem ko so bili prihodki države višji za 563 mio. EUR (ali 8,8 %).

K skupni rasti prihodkov so največ prispevali prihodki iz socialnih prispevkov in prejemkov (3,5 odstotne točke) in prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz (1,8 odstotne točke) ter tekočih davkov na dohodek in premoženje (1,8 odstotne točke). Na skupno rast izdatkov so najbolj vplivali višji izdatki, povezani s sredstvi za zaposlene (plače; 3,5 odstotne točke), višji izdatki za subvencije (2,0 odstotne točke) in socialne prejemke razen socialnih transferjev v naravi (1,8 odstotne točke).

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev nekoliko višja

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil nominalno za 10,4 % (ali za 900 mio. EUR) višji kot v 3. četrtletju lani. K njegovi rasti so tako kot običajno največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (9,8 odstotne točke). Ta so se v primerjavi s 3. četrtletjem lani nominalno povečala za 11,7 % (ali za 849 mio. EUR). Potrošnja gospodinjstev se je nominalno povečala za 7,6 % (ali za 620 mio. EUR). Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se je tako v primerjavi z istim obdobjem lani zvišala za 2,6 odstotne točke in je bila 9,0-odstotna.


Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Gibanje stopnje bruto varčevanja, potrošnje in razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tekoče cene, Slovenija
Gibanje stopnje bruto varčevanja, potrošnje in razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tekoče cene, Slovenija
Račun odnosov Slovenije s tujino, tekoče cene, Slovenija
Č3 2022Č4 2022Č1 2023Č2 2023Č3 2023
mio. EUR
Saldo blaga in storitev699,7110,5900,41.514,51.144,6
Saldo primarnih dohodkov353,7-197,0793,01.337,9889,3
Saldo tekočih transakcij s tujino196,7-376,1617,81.132,6653,8
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)222,8-536,9530,81.122,4698,5
Temeljni agregati nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Č3 2022Č4 2022Č1 2023Č2 2023Č3 2023
mio. EUR
Nefinančne družbe
Bruto dodana vrednost8.110,27.932,87.493,78.712,28.696,2
Bruto razpoložljivi dohodek2.251,51.874,11.443,91.793,82.504,4
Bruto varčevanje2.251,51.874,11.443,91.793,82.504,4
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)350,584,6-313,4192,3887,4
Finančne družbe
Bruto dodana vrednost507,0504,8709,0589,9640,5
Bruto razpoložljivi dohodek190,665,5347,544,6161,6
Bruto varčevanje148,211,8304,0-4,588,7
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)117,3-37,7223,5-62,2113,3
Država
Bruto dodana vrednost2.017,62.110,92.176,32.318,62.271,6
Bruto razpoložljivi dohodek3.321,83.147,53.068,23.338,03.502,7
Bruto varčevanje603,9230,5207,3193,1447,6
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)-147,4-612,6-553,8-598,1-382,2
Gospodinjstva in NPISG
Bruto dodana vrednost2.490,52.571,92.456,42.694,12.750,1
Bruto razpoložljivi dohodek8.639,79.264,99.245,710.506,69.540,0
Bruto varčevanje551,8777,11.975,42.358,1862,3
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)-97,628,81.174,51.590,480,0
Celotno gospodarstvo
Bruto dodana vrednost13.125,213.120,412.835,414.314,814.358,4
Bruto razpoložljivi dohodek14.403,614.352,014.105,315.682,915.708,7
Bruto varčevanje3.555,42.893,53.930,64.340,53.903,0
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)222,8-536,9530,81.122,4698,5
METODOLOŠKO OPOZORILO
Izraz gospodinjstva se v tej objavi nanaša tako na sektor gospodinjstva kot na sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG). Podatki so namreč na voljo le za oba omenjena sektorja skupaj. Vpliv vrednosti podatkov za NPISG na skupno vrednost je majhen in običajno zanemarljiv.

Vsi podatki so izraženi v nominalnih vrednostih in niso desezonirani. 

Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.


Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.