Bruto domači proizvod po regijah, 2022
Rast BDP lani najvišja v obalno-kraški statistični regiji, najnižja v posavski
BDP se je na letni ravni najbolj zvišal v obalno-kraški statistični regiji (za 16,8 %), najmanj pa v posavski (za 0,1 %). Regionalne razlike v ustvarjenem BDP na prebivalca so se zmanjšale. Zaposlenost se je v zahodni Sloveniji zvišala za 3,3 %, v vzhodni Sloveniji pa za 2,5 %.
BDP zrasel v vseh 12 statističnih regijah
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v 2022 ocenjen na 57.038 milijonov EUR. To je bilo nominalno za 9,1 % več kot leto prej. Najbolj je zrasel v obalno-kraški (16,8 %) statistični regiji, sledili sta gorenjska (15,0 %) in goriška (10,2 %). Najnižjo rast pa smo zaznali v posavski regiji (0,1 %), sledila je jugovzhodna Slovenija (6,4 %).
Osrednjeslovenska regija ustvarila 38 % slovenske bruto dodane vrednosti
Posamezne statistične regije so k skupni bruto dodani vrednosti (BDV) tudi lani prispevale precej različne deleže. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 38,4 % skupne BDV, ustvarjene v Sloveniji (v letu 2021: 38,7 %). Sledili sta podravska z 12,7 % in savinjska z 10,9 %. Preostalih devet statističnih regij je ustvarilo precej manj, in sicer od 1,5 % do 8,8 % skupne BDV.
Osrednjeslovenska regija je največji delež BDV, 45,3 %, ustvarila v storitvenih dejavnostih. V kmetijstvu in gozdarstvu je največji delež ustvarila jugovzhodna Slovenija (13,3 %), sledili sta podravska (13,1 %) in savinjska (13,0 %), v industriji pa osrednjeslovenska (26,1 %), sledila je savinjska regija (14,3 %).
Regionalne razlike v BDP na prebivalca in zaposlenega manjše
Odstopanja BDP-ja na prebivalca posamezne regije od povprečja na ravni države so različno velika. Lani so regionalni BDP-ji na prebivalca znašali od 53,9 % slovenskega povprečja (tolikšen je bil v zasavski regiji) do 145,6 % (v osrednjeslovenski regiji). Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je znašala 91,7 odstotne točke; bila je nižja kot v 2021 (93,6 odstotne točke). BDP na prebivalca je v osrednjeslovenski regiji znašal 39.367 EUR; to je bilo 2,7-krat toliko kot v zasavski regiji (14.563 EUR). Ta razlika se je v letni primerjavi zmanjšala.
Nekoliko drugačno stanje kažejo primerjave BDP-jev na zaposlenega. Najnižji je bil v pomurski regiji, kjer je obsegal 45.721 EUR oz. 86,8 % slovenskega povprečja, najvišji pa v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 58.351 EUR oz. 110,7 % slovenskega povprečja. Razlika je obsegala 24,0 odstotne točke in je bila prav tako nižja kot v 2021 (25,9 odstotne točke). Opaziti je, da je razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo občutno manjša pri BDP na zaposlenega kot pri BDP na prebivalca, kar je posledica delovnih migracij med statističnimi regijami.
Zaposlenost večja, delež sredstev za zaposlene v BDP pa upadel
Po oceni nacionalnih računov je bilo lani v Sloveniji 1.082.293 zaposlenih oseb oz. na letni ravni za 2,9 % več. V kohezijski regiji zahodna Slovenija jih je bilo 581.073 ali za 3,3 % več, v vzhodni Sloveniji pa 501.220 ali za 2,5 % več.
Delež sredstev za zaposlene se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je znašal 52,0 % BDP. V zahodni Sloveniji se je zmanjšal za 0,8 odstotne točke, na 52,3 % BDP te kohezijske regije, v vzhodni Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, na 51,6 % BDP te regije.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delež bruto dodane vrednosti po statističnih regijah, Slovenija, 2022
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v 2022 ocenjen na 57.038 milijonov EUR. To je bilo nominalno za 9,1 % več kot leto prej. Najbolj je zrasel v obalno-kraški (16,8 %) statistični regiji, sledili sta gorenjska (15,0 %) in goriška (10,2 %). Najnižjo rast pa smo zaznali v posavski regiji (0,1 %), sledila je jugovzhodna Slovenija (6,4 %).
Osrednjeslovenska regija ustvarila 38 % slovenske bruto dodane vrednosti
Posamezne statistične regije so k skupni bruto dodani vrednosti (BDV) tudi lani prispevale precej različne deleže. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 38,4 % skupne BDV, ustvarjene v Sloveniji (v letu 2021: 38,7 %). Sledili sta podravska z 12,7 % in savinjska z 10,9 %. Preostalih devet statističnih regij je ustvarilo precej manj, in sicer od 1,5 % do 8,8 % skupne BDV.
Osrednjeslovenska regija je največji delež BDV, 45,3 %, ustvarila v storitvenih dejavnostih. V kmetijstvu in gozdarstvu je največji delež ustvarila jugovzhodna Slovenija (13,3 %), sledili sta podravska (13,1 %) in savinjska (13,0 %), v industriji pa osrednjeslovenska (26,1 %), sledila je savinjska regija (14,3 %).
Regionalne razlike v BDP na prebivalca in zaposlenega manjše
Odstopanja BDP-ja na prebivalca posamezne regije od povprečja na ravni države so različno velika. Lani so regionalni BDP-ji na prebivalca znašali od 53,9 % slovenskega povprečja (tolikšen je bil v zasavski regiji) do 145,6 % (v osrednjeslovenski regiji). Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je znašala 91,7 odstotne točke; bila je nižja kot v 2021 (93,6 odstotne točke). BDP na prebivalca je v osrednjeslovenski regiji znašal 39.367 EUR; to je bilo 2,7-krat toliko kot v zasavski regiji (14.563 EUR). Ta razlika se je v letni primerjavi zmanjšala.
Nekoliko drugačno stanje kažejo primerjave BDP-jev na zaposlenega. Najnižji je bil v pomurski regiji, kjer je obsegal 45.721 EUR oz. 86,8 % slovenskega povprečja, najvišji pa v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 58.351 EUR oz. 110,7 % slovenskega povprečja. Razlika je obsegala 24,0 odstotne točke in je bila prav tako nižja kot v 2021 (25,9 odstotne točke). Opaziti je, da je razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo občutno manjša pri BDP na zaposlenega kot pri BDP na prebivalca, kar je posledica delovnih migracij med statističnimi regijami.
Zaposlenost večja, delež sredstev za zaposlene v BDP pa upadel
Po oceni nacionalnih računov je bilo lani v Sloveniji 1.082.293 zaposlenih oseb oz. na letni ravni za 2,9 % več. V kohezijski regiji zahodna Slovenija jih je bilo 581.073 ali za 3,3 % več, v vzhodni Sloveniji pa 501.220 ali za 2,5 % več.
Delež sredstev za zaposlene se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je znašal 52,0 % BDP. V zahodni Sloveniji se je zmanjšal za 0,8 odstotne točke, na 52,3 % BDP te kohezijske regije, v vzhodni Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, na 51,6 % BDP te regije.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delež bruto dodane vrednosti po statističnih regijah, Slovenija, 2022
BDP na prebivalca in zaposlenega1) po statističnih regijah, Slovenija, 2022
1) Podatek vključuje zaposlene in samozaposlene po domačem konceptu nacionalnih računov.
BDP po statističnih in kohezijskih regijah, Slovenija, 2022
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
BDP v SKM1), slovenski in sosednje regije NUTS2, 2021
1) Standard kupne moči (SKM) je tehnični izraz, ki ga Eurostat uporablja kot skupno valuto držav članic EU za izražanje vrednosti agregatov nacionalnih računov, iz katerih so izločeni vplivi različnih ravni cen v državah. Ti preračuni so narejeni s pomočjo pretvornikov (paritet kupnih moči). 1 SKM je na ravni povprečja držav EU enak enemu evru. Vir: Eurostatovi podatki z licenco CC BY 4.0 |
Zaposlenost in sredstva za zaposlene po kohezijskih regijah, Slovenija, 2022
| |||||||||||||||||||||||||||||
Razlike v regionalnem BDP na prebivalca, Slovenija
1) Disperzija bruto domačega proizvoda je izmerjena kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim bruto domačim proizvodom, uteženim z deležem prebivalstva. Izražena je v odstotkih bruto domačega proizvoda na prebivalca. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o bruto domačem proizvodu in drugih agregatih po regijah za obdobje 2019–2021 so bili revidirani v skladu z revizijsko politiko in so usklajeni s podatki na nacionalni ravni, predstavljenimi avgusta 2023 v objavi Bruto domači in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, 2022.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)