Stroški dela po socioekonomskih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih, 2022

Zaposlenost na letni ravni višja za 2,9 %, stroški dela pa skupno za 5,4 %

Zaposlenost se je v prejšnjem letu zvišala za 2,9 %. Stroški dela za zaposlene in samozaposlene so skupno zrasli za 5,4 %, v povprečju so znašali 2.608 EUR na mesec.

  • 15. 12. 2023 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Stroški dela za zaposlene nižji v zdravstvu in izobraževanju

Stroški dela za zaposlene so bili lani za 5,0 % višji kot leto prej in so v povprečju znašali 2.833 EUR na mesec. Najbolj so se dvignili v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnostih (za 31,5 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 17,2 %), vodnem prometu (za 16,4 %) ter gostinstvu (za 15,0 %). Manjši pa so bili v zdravstvu (za 6,3 %) in izobraževanju (za 3,0 %). Število zaposlenih se je povečalo za 21.800 ali za 2,6 %, izraziteje v proizvodnji drugih vozil in plovil (za 12,9 %), sledile so zaposlovalne dejavnosti (za 7,7 %) ter računalniško programiranje in druge informacijske dejavnosti (za 7,3 %). Najizraziteje je upadlo v vodnem prometu (za 8,9 %), občutno pa tudi v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 7,2 %) ter kmetijski proizvodnji, lovu in povezanih storitvah (za 6,6 %).

Samozaposlenih več, njihov ekonomski položaj boljši kot leto prej

Večina samozaposlenih si ne izplačuje plač, temveč na podlagi vloženega dela in kapitala ustvarjajo dobiček (v nacionalnih računih je to raznovrstni dohodek). V prejšnjem letu so samozaposleni ustvarili 4.560 milijonov EUR raznovrstnega dohodka (za 16,3 % več kot leto prej), njihovi stroški dela so bili ocenjeni na 4.156 milijonov EUR, kar je bilo za 13,0 % več kot leto prej. Če bi si izplačevali plače, bi te v povprečju predstavljale 91,1 % raznovrstnega dohodka. V opazovanem letu bi jim tako v povprečju ostalo 8,9 % dobička, ki bi ga lahko namenili za finančne in druge investicije ali varčevanje. Ta delež se je lani povečal za 2,6 odstotne točke, kar pomeni, da se je ekonomski položaj samozaposlenih v primerjavi z letom prej izboljšal. Samozaposlenih je bilo v 2022 za 8.503 ali za 4,2 % več. Njihovo število se je izraziteje povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 10,9 %), gostinstvu (za 9,3 %) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter poslovanju z nepremičninami (skupaj povprečno za 9,3 %). Upadlo je le v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 0,3 %).

Razlike v stroških dela med različnimi socioekonomskimi skupinami zaposlenih manjše

Med preučevanimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v stroških dela – spol, starost, izobrazba in področje dejavnosti – ima največji vpliv raven dosežene izobrazbe. Lani so stroški dela za osnovnošolsko izobražene znašali 54,5 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 66,3 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene. Na letni ravni se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih zmanjšala za 3,0 odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa za 2,5 odstotne točke. Število zaposlenih z največ osnovnošolsko izobrazbo se je lani najbolj povečalo (za 4,8 %); več je bilo tudi zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo (za 3,4 %) in zaposlenih s srednješolsko izobrazbo (za 2,2 %).

Stroški dela so bili pri ženskah v povprečju za 5,5 % nižji kot pri moških; ta razlika se je v primerjavi z letom prej povečala za 1,6 odstotne točke. V povprečju so bili najvišji pri starejših moških z vsaj višješolsko izobrazbo (4.198 EUR na mesec), najnižji pa pri starejših ženskah z največ osnovnošolsko izobrazbo (1.607 EUR na mesec). Število zaposlenih se je lani med moškimi povečalo za 4,6 %, med ženskami pa za 0,6 %.

Pri mlajših zaposlenih (15–29 let) so bili stroški dela v povprečju za 17,2 % nižji kot pri starejših zaposlenih (50 let ali več), stroški dela pri zaposlenih v srednji starostni skupini (30–49 let) pa za 3,3 % nižji od stroškov dela pri starejših zaposlenih. V primerjavi z letom 2021 se je razlika pri mlajših zaposlenih in zaposlenih v srednji starostni skupini zmanjšala – pri prvih za 2,7 odstotne točke, pri drugih pa za 0,7 odstotne točke. Lani je bilo starejših zaposlenih (50 let ali več) za 5,0 % več, mlajših zaposlenih (15–29 let) pa za 4,0 % več. V manjši meri se je povečalo tudi število zaposlenih v starostni skupini 30–49 let, in sicer za 1,4 %.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.




Rast števila zaposlenih po doseženi izobrazbi in področjih dejavnosti, Slovenija, 2022
Dosežena izobrazba
skupajosnovnošolska
ali manj
srednješolskavišješolska,
visokošolska
letne stopnje rasti (%)
Področja dejavnosti po SKD 2008 – skupaj2,66,61,82,8
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo-6,2-13,6-6,2-1,5
B Rudarstvo-1,114,9-3,51,2
C Predelovalne dejavnosti2,2-1,42,72,7
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro0,8-18,0-1,23,3
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje-0,4-4,60,11,0
F Gradbeništvo7,126,65,1-5,1
G Trgovina, vzdrževanje in popravila vozil1,45,90,91,8
H Promet in skladiščenje1,654,2-0,8-6,9
I Gostinstvo6,69,86,26,3
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti4,2-0,22,05,4
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti-2,0-4,2-4,8-0,6
L Poslovanje z nepremičninami2,79,4-1,15,9
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti3,69,02,24,2
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti5,40,55,58,7
O Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost -0,5-22,1-3,21,1
P Izobraževanje1,9-6,4-1,93,4
Q Zdravstvo in socialno varstvo2,7-3,30,45,4
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti1,7-0,30,32,8
S Druge dejavnosti2,616,80,63,3
T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim osebjem4,64,64,64,6
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.