Digitalno podjetništvo, podrobni podatki, 2023
Polovica malih in srednje velikih podjetij dosegla vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti
V 2023 je 52 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi doseglo vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti. Največ, 48 % podjetij je izkazovalo zelo nizek digitalni indeks. Dve tretjini podjetij je imelo težave pri digitalni preobrazbi, 41 % zaradi pomanjkanja ustreznega kadra ali znanja.
Skoraj polovica podjetij z zelo nizkim digitalnim indeksom
V letu 2023 je 52 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi dosegalo vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti, tj. imajo nizek, visok ali zelo visok digitalni indeks. Med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) je bilo takih polovica. Cilj evropskega digitalnega desetletja in Slovenije je, da jih bo do 2030 med MSP to doseglo več kot 90 %.
Največ podjetij (48 %) je izkazovalo zelo nizek digitalni indeks, 29 % nizek, 18 % visok in 5 % podjetij zelo visok digitalni indeks. Med malimi podjetji jih je največ imelo zelo nizek digitalni indeks (54 %), med srednje velikimi nizek (35 %) in med velikimi podjetji visok digitalni indeks (43 %).
V proizvodnih dejavnostih je imelo 62 % podjetij zelo nizek, v storitvenih dejavnostih pa 34 % zelo nizek in enak delež nizek digitalni indeks.
Stopnja digitalizacije se izračuna na podlagi 12 kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih v posameznem letu. Podjetja se po tem, v kolikšnem obsegu uporabljajo IKT, razvrščajo v 4 skupine.
Skoraj tretjina podjetij s profilom na vsaj dveh tipih družbenih medijev
V letu 2023 se je stopnja digitalizacije izračunala na podlagi naslednjih kazalnikov:
Dve tretjini podjetij imata pri digitalni preobrazbi težave
S težavami pri digitalni preobrazbi poslovanja podjetja se je letos srečalo 66 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi (58 % v 2022): 65 % malih, 71 % srednje velikih in 81 % velikih podjetij. Pri digitalni preobrazbi uporaba tehnologij spremeni poslovanje podjetja in s tem pripomore k znižanju stroškov, večji produktivnosti ipd.
Tudi letos so podjetja kot najpogostejšo težavo pri digitalni preobrazbi navajala pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja – 41 % (36 % v 2022): 40 % malih, 46 % srednje velikih in 54 % velikih podjetij. 37 % se jih spoprijema s pomanjkanjem finančnih sredstev (31 % v 2022). V 32 % podjetij vodenja ali poslovanja ni mogoče hitro prilagajati spremembam v okolju, npr. ni mogoče eksperimentirati z uporabo digitalnih tehnologij. Polovica podjetij meni, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje podjetja (43 % v 2022).
Tabele z najnovejšimi podatki, tudi po kohezijskih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V letu 2023 je 52 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi dosegalo vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti, tj. imajo nizek, visok ali zelo visok digitalni indeks. Med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) je bilo takih polovica. Cilj evropskega digitalnega desetletja in Slovenije je, da jih bo do 2030 med MSP to doseglo več kot 90 %.
Največ podjetij (48 %) je izkazovalo zelo nizek digitalni indeks, 29 % nizek, 18 % visok in 5 % podjetij zelo visok digitalni indeks. Med malimi podjetji jih je največ imelo zelo nizek digitalni indeks (54 %), med srednje velikimi nizek (35 %) in med velikimi podjetji visok digitalni indeks (43 %).
V proizvodnih dejavnostih je imelo 62 % podjetij zelo nizek, v storitvenih dejavnostih pa 34 % zelo nizek in enak delež nizek digitalni indeks.
Stopnja digitalizacije se izračuna na podlagi 12 kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih v posameznem letu. Podjetja se po tem, v kolikšnem obsegu uporabljajo IKT, razvrščajo v 4 skupine.
Skoraj tretjina podjetij s profilom na vsaj dveh tipih družbenih medijev
V letu 2023 se je stopnja digitalizacije izračunala na podlagi naslednjih kazalnikov:
- Dostop do interneta za službene namene ima več kot polovica zaposlenih in samozaposlenih v podjetju – 55 % podjetij jih to izpolnjuje, kar je enako kot v 2022.
- Tehnologije umetne inteligence uporablja 11 % podjetij: 9 % malih, 17 % srednje velikih in 53 % velikih podjetij.
- Največja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s – ima jo 83 % podjetij, enako kot v 2022.
- Podatkovno analitiko izvajajo zaposleni v podjetju ali zunanji izvajalec pri 19 % podjetij.
- Storitve računalništva v oblaku najema 40 % podjetij: 35 % malih, 59 % srednje velikih in 86 % velikih podjetij.
- Srednje ali naprednejše storitve računalništva v oblaku najema 36 % podjetij: 31 % malih, 53 % srednje velikih in 75 % velikih podjetij. Te storitve so: najem varnostne programske opreme kot storitev računalništva v oblaku (29 % podjetij), najem finančno-računovodske programske opreme (19 %), najem storitev gostovanja baze podjetja (18 %), najem programske rešitve ERP prek oblaka (10 %), najem računalniške platforme, ki zagotavlja gostovalno okolje za razvoj, testiranje ali uvajanje aplikacij (module programske opreme za večkratno uporabo, programski vmesnik – API) (10 %), ter najem programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM – Customer Relationship Management) prek oblaka (8 %).
- Družbene medije uporablja (ima profil) 57 % podjetij: 52 % malih, 76 % srednje velikih in 92 % velikih podjetij. Podjetja s profilom na družbenih medijih te najpogosteje uporabljajo za razvoj celostne podobe podjetja ali trženje izdelkov oziroma storitev (88 %) in 53 % za novačenje, zaposlovanje.
- Dva tipa družbenih medijev ali več uporablja (ima profil) 32 % podjetij: 27 % malih, 49 % srednje velikih in 79 % velikih podjetij.
- Programsko rešitev ERP (Enterprise resource planning) uporablja 37 % podjetij: 30 % malih, 64 % srednje velikih in 95 % velikih podjetij.
- Programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami (CRM – Customer Relationship Management) uporablja 20 % podjetij: 16 % malih, 34 % srednje velikih in 61 % velikih podjetij.
- Podjetje je več kot 1 % svojega prihodka v prejšnjem letu ustvarilo s prodajo prek računalniških omrežij – spletnih strani ali računalniške izmenjave podatkov (RIP) – 2023 je bilo takšnih 18 % podjetij (20 % v 2022).
- Podjetje je več kot 1 % svojega prihodka v prejšnjem letu ustvarilo s prodajo prek spletnih strani in spletna prodaja končnim potrošnikom (B2C) je predstavljala več kot 10 % vrednosti spletne prodaje – v 2023 je bilo takšnih 8 % podjetij (9 % v 2022).
Dve tretjini podjetij imata pri digitalni preobrazbi težave
S težavami pri digitalni preobrazbi poslovanja podjetja se je letos srečalo 66 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi (58 % v 2022): 65 % malih, 71 % srednje velikih in 81 % velikih podjetij. Pri digitalni preobrazbi uporaba tehnologij spremeni poslovanje podjetja in s tem pripomore k znižanju stroškov, večji produktivnosti ipd.
Tudi letos so podjetja kot najpogostejšo težavo pri digitalni preobrazbi navajala pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja – 41 % (36 % v 2022): 40 % malih, 46 % srednje velikih in 54 % velikih podjetij. 37 % se jih spoprijema s pomanjkanjem finančnih sredstev (31 % v 2022). V 32 % podjetij vodenja ali poslovanja ni mogoče hitro prilagajati spremembam v okolju, npr. ni mogoče eksperimentirati z uporabo digitalnih tehnologij. Polovica podjetij meni, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje podjetja (43 % v 2022).
Tabele z najnovejšimi podatki, tudi po kohezijskih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Objavljeni podatki so ocene, pridobljene z raziskovanjem na vzorcu, ki predstavlja podjetja z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi. Podjetje lahko sestavlja več lastniško povezanih pravnih enot, če na trgu delujejo kot eno samostojno podjetje.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.