Ekonomski računi za kmetijstvo, 2023
Faktorski dohodek v kmetijstvu nekoliko nižji
Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva je lani ostal na ravni predhodnega leta in je znašal 0,9 % bruto domačega proizvoda. Faktorski dohodek je bil za 3 % nižji, delež subvencij v faktorskem dohodku pa je predstavljal 54 %.
Vrednost kmetijske proizvodnje ostala na ravni predhodnega leta
Celotna kmetijska proizvodnja je bila v prejšnjem letu vredna 1.581 milijonov EUR ali za 1 % manj kot v 2022. Upad vrednosti je bila posledica nižjih cen (za 1 %).
Vrednost rastlinske pridelave kljub večjemu obsegu upadla zaradi nižjih cen
Ocenjujemo, da je bila rastlinska pridelava vredna 811 milijonov EUR ali za 3 % manj kot leto prej. Predstavljala je nekaj več kot polovico vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Cene rastlinskih pridelkov so bile nižje (za 7 %), obseg proizvodnje pa večji (za 5 %).
Največji upad vrednosti pri rastlinski pridelavi smo zaznali pri žitih in sadju (za 37 %). Pri žitih je bil upad posledica nižjih cen (za 45 %), pri sadju pa manjši obseg proizvodnje (za 47 %). Žita so predstavljala 13 %, sadje pa 9 % vrednosti tega sklopa kmetijske proizvodnje.
Vrednost živinoreje višja zaradi dviga cen
V primerjavi z letom prej se je vrednost živinoreje zvišala za 1 %, na 732 milijonov EUR. Dvig je bil posledica višjih cen (za 6 %), obseg prireje pa je bil za 4 % manjši. V celotni kmetijski proizvodnji je delež živinoreje predstavljal nekaj manj kot polovico.
Vrednost prireje živine je obsegala 404 milijone EUR ali na letni ravni za 4 % več, predvsem zaradi višjih cen (za 9 %) in manjše prireje (za 4 %). Vrednost prireje goveda, ki predstavlja največji delež pri živini, se je kljub višjim cenam (za 7 %) znižala (za 2 %) zaradi manjše prireje (za 8 %).
Vrednost živalskih proizvodov je znašala 328 milijonov EUR in je bila v primerjavi z 2022 nižja za 3 %. Glavni razlog za upad je za 5 % manjši obseg prireje. Vrednost mleka, ki je pomemben živalski proizvod, se je zaradi 3-odstotnega upada prireje znižala za 3 %, na 258 milijonov EUR.
Vrednost kmetijskih storitev je znašala 37 milijonov EUR ali nekaj več kot 2 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje.
Stroški upadli zaradi nižjih cen ter manjše porabe izdelkov in storitev, potrebnih za proizvodnjo (inputov)
Vrednost vmesne potrošnje (znašala je 995 milijonov EUR) je v primerjavi z letom prej upadla za 7 %, in sicer zaradi manjše porabe kmetijskih inputov (za 5 %) ter nižjih cen (za 3 %). Stroški krme, ki predstavljajo več kot polovico vrednosti vmesne potrošnje, so se znižali za 3 %.
Najbolj (za 32 %) so se zmanjšali izdatki za druga goriva, predvsem zaradi nižjih cen (za 30 %). Od leta 2023 velja nižja cena goriva za kmetijstvo.
Faktorski dohodek na zaposlenega v kmetijstvu ostal na ravni iz leta prej
Bruto dodana vrednost kmetijstva se je zvišala za 12 %, na 585 milijonov EUR, njen delež v bruto domačem proizvodu pa je ostal na ravni predhodnega leta in je znašal 0,9 %.
Faktorski dohodek je obsegal 502 milijona EUR in se je na letni ravni znižal za 3 %, faktorski dohodek na zaposlenega pa je s 7.049 EUR ostal na ravni preteklega leta.
V primerjavi z 2022 so se subvencije zmanjšale za 12 %, na 271 milijonov EUR, njihov delež v faktorskem dohodku je predstavljal 54 %.
Pri bruto investicijah vrednost upadla
Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je znašala 338 milijonov EUR ali za 4 % manj kot v 2022. Pri kategoriji trajni nasadi in osnovna čreda so se bruto investicije zvišale za 15 %, na 32 milijonov EUR, pri nekmetijskih proizvodih pa so bile za 5 % nižje in so znašale 305 milijonov EUR.
Število zaposlenih manjše
Ocenjujemo, da je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih 71.205 zaposlenih ali za 2 % manj kot v 2022. Od tega je bilo 66.800 samozaposlenih in 4.405 plačanih delavcev.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Celotna kmetijska proizvodnja je bila v prejšnjem letu vredna 1.581 milijonov EUR ali za 1 % manj kot v 2022. Upad vrednosti je bila posledica nižjih cen (za 1 %).
Vrednost rastlinske pridelave kljub večjemu obsegu upadla zaradi nižjih cen
Ocenjujemo, da je bila rastlinska pridelava vredna 811 milijonov EUR ali za 3 % manj kot leto prej. Predstavljala je nekaj več kot polovico vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Cene rastlinskih pridelkov so bile nižje (za 7 %), obseg proizvodnje pa večji (za 5 %).
Največji upad vrednosti pri rastlinski pridelavi smo zaznali pri žitih in sadju (za 37 %). Pri žitih je bil upad posledica nižjih cen (za 45 %), pri sadju pa manjši obseg proizvodnje (za 47 %). Žita so predstavljala 13 %, sadje pa 9 % vrednosti tega sklopa kmetijske proizvodnje.
Vrednost živinoreje višja zaradi dviga cen
V primerjavi z letom prej se je vrednost živinoreje zvišala za 1 %, na 732 milijonov EUR. Dvig je bil posledica višjih cen (za 6 %), obseg prireje pa je bil za 4 % manjši. V celotni kmetijski proizvodnji je delež živinoreje predstavljal nekaj manj kot polovico.
Vrednost prireje živine je obsegala 404 milijone EUR ali na letni ravni za 4 % več, predvsem zaradi višjih cen (za 9 %) in manjše prireje (za 4 %). Vrednost prireje goveda, ki predstavlja največji delež pri živini, se je kljub višjim cenam (za 7 %) znižala (za 2 %) zaradi manjše prireje (za 8 %).
Vrednost živalskih proizvodov je znašala 328 milijonov EUR in je bila v primerjavi z 2022 nižja za 3 %. Glavni razlog za upad je za 5 % manjši obseg prireje. Vrednost mleka, ki je pomemben živalski proizvod, se je zaradi 3-odstotnega upada prireje znižala za 3 %, na 258 milijonov EUR.
Vrednost kmetijskih storitev je znašala 37 milijonov EUR ali nekaj več kot 2 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje.
Stroški upadli zaradi nižjih cen ter manjše porabe izdelkov in storitev, potrebnih za proizvodnjo (inputov)
Vrednost vmesne potrošnje (znašala je 995 milijonov EUR) je v primerjavi z letom prej upadla za 7 %, in sicer zaradi manjše porabe kmetijskih inputov (za 5 %) ter nižjih cen (za 3 %). Stroški krme, ki predstavljajo več kot polovico vrednosti vmesne potrošnje, so se znižali za 3 %.
Najbolj (za 32 %) so se zmanjšali izdatki za druga goriva, predvsem zaradi nižjih cen (za 30 %). Od leta 2023 velja nižja cena goriva za kmetijstvo.
Faktorski dohodek na zaposlenega v kmetijstvu ostal na ravni iz leta prej
Bruto dodana vrednost kmetijstva se je zvišala za 12 %, na 585 milijonov EUR, njen delež v bruto domačem proizvodu pa je ostal na ravni predhodnega leta in je znašal 0,9 %.
Faktorski dohodek je obsegal 502 milijona EUR in se je na letni ravni znižal za 3 %, faktorski dohodek na zaposlenega pa je s 7.049 EUR ostal na ravni preteklega leta.
V primerjavi z 2022 so se subvencije zmanjšale za 12 %, na 271 milijonov EUR, njihov delež v faktorskem dohodku je predstavljal 54 %.
Pri bruto investicijah vrednost upadla
Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je znašala 338 milijonov EUR ali za 4 % manj kot v 2022. Pri kategoriji trajni nasadi in osnovna čreda so se bruto investicije zvišale za 15 %, na 32 milijonov EUR, pri nekmetijskih proizvodih pa so bile za 5 % nižje in so znašale 305 milijonov EUR.
Število zaposlenih manjše
Ocenjujemo, da je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih 71.205 zaposlenih ali za 2 % manj kot v 2022. Od tega je bilo 66.800 samozaposlenih in 4.405 plačanih delavcev.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Temeljni agregati ekonomskih računov za kmetijstvo, Slovenija
1) Bruto dodana vrednost = kmetijska proizvodnja - vmesna potrošnja 2) Neto dodana vrednost = bruto dodana vrednost - potrošnja stalnega kapitala 3) Faktorski dohodek = neto dodana vrednost - drugi davki na proizvodnjo + druge subvencije na proizvodnjo 4) Poslovni presežek/raznovrstni dohodek = faktorski dohodek - sredstva za zaposlene 5) Podjetniški dohodek = poslovni presežek/raznovrstni dohodek - plačane rente - plačane obresti + prejete obresti 6) PDM = polnovredna delovna moč | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Temeljni agregati ekonomskih računov za kmetijstvo, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Temeljni agregati ekonomskih računov za kmetijstvo, Slovenija
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatke ekonomskih računov za kmetijstvo za obdobje od leta 2020 naprej smo revidirali z uporabo posodobljenih podatkovnih virov v skladu z veljavno metodologijo. Razlogi za revizijo vključujejo izboljšano tehnično okolje za preračune, revidirane podatke nacionalnih računov, revidirane podatke prehranskih bilanc in posodobljene podatke o novih trajnih nasadih.
Velikost vpliva revizije na najpomembnejša kazalnika, bruto dodano vrednost in faktorski dohodek v kmetijstvu, je manjša od enega odstotka.
Prav tako smo popravili podatek o vrednosti semena oljne ogrščice in repice za leto 2021 zaradi odkrite nepravilnosti v uporabljeni ceni. Vrednost novega podatka je od prejšnjega bistveno večji, vendar nima bistvenega vpliva na glavne kazalnike.
Pri izračunu podatkov ekonomskih računov od leta 2023 naprej ne upoštevamo več podatkov o cenah različnih načinov trženja, temveč le podatke o cenah odkupa.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Velikost vpliva revizije na najpomembnejša kazalnika, bruto dodano vrednost in faktorski dohodek v kmetijstvu, je manjša od enega odstotka.
Prav tako smo popravili podatek o vrednosti semena oljne ogrščice in repice za leto 2021 zaradi odkrite nepravilnosti v uporabljeni ceni. Vrednost novega podatka je od prejšnjega bistveno večji, vendar nima bistvenega vpliva na glavne kazalnike.
Pri izračunu podatkov ekonomskih računov od leta 2023 naprej ne upoštevamo več podatkov o cenah različnih načinov trženja, temveč le podatke o cenah odkupa.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)