Energetika, oktober 2023

Neto proizvodnja električne energije je znašala 867 GWh in se je v primerjavi s septembrom zmanjšala za 29 %, v primerjavi s prejšnjim oktobrom pa povečala za 64 %. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila za 21 % večja, v termoelektrarnah pa za 95 % večja kot pred enim letom. Jedrska elektrarna je v oktobru obratovala le nekaj dni.

Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 82 % večja kot pred enim letom.

Uvozili smo 962 GWh, izvozili pa 776 GWh električne energije. V primerjavi s prejšnjim oktobrom je bil uvoz za 21 % manjši, izvoz pa za 18 % večji.

Gospodinjstva so oktobra porabila 247 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 589 GWh, pri čemer je poraba v gostinski dejavnosti znašala 30 GWh. Ljubljana je bila edina občina z več kot 10-odstotno porabo električne energije v omenjeni dejavnosti, znašala je 15,9 %.

Količina oskrbe z energenti se je povečala pri vseh kategorijah, razen pri petrolejskem gorivu za reaktivne motorje ter pri dizelskem gorivu. Oskrbi pri teh dveh spremljanih kategorijah sta se v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšali za 24 % oziroma za 19 %. Po drugi strani so se povečale količine oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom za 33 %, črnim premogom in antracitom za 30 %, rjavim premogom in lignitom za 28 %, zemeljskim plinom za 27 %, drugimi naftnimi proizvodi za 17 %, ekstra lahkim kurilnim oljem za 15 % in koksom za 14 %.

V primerjavi s prejšnjim oktobrom pa so upadle količine oskrbe s črnim premogom in antracitom za 47 %, dizelskim gorivom za 30 %, drugimi naftnimi proizvodi za 21 %, utekočinjenim naftnim plinom za 15 % in ekstra lahkim kurilnim oljem za 6 %.

Delež energije iz obnovljivih virov (OVE) v bruto končni porabi energije v Sloveniji je bil lani 22,94-odstoten, kar je bilo za 1,70 odstotne točke manj kot leta 2021.

V sektorju električne energije se je ta delež povečal za 2,03 odstotni točki, na 37,01 %, predvsem zaradi velikega porasta proizvodnje v sončnih elektrarnah (za 42,48 %).

Delež OVE v bruto končni porabi energije se je v primerjavi z 2021 najbolj zmanjšal v sektorju transporta, in sicer za 2,81 odstotne točke, na 7,83 %. Na upad je neposredno vplivala za 23,35 % manjša poraba biogoriv v prometu, po drugi strani pa se je poraba vseh goriv v prometu povečala za 8,63 %.

Tudi v sektorju ogrevanja in hlajenja se je delež OVE v bruto končni porabi energije lani na letni ravni zmanjšal, in sicer za 1,23 odstotne točke, na 33,99 % . V tem sektorju je bilo vplivov na porabo obnovljivih virov več. K deležu OVE v bruto končni porabi navadno največ prispevajo lesna goriva za ogrevanje gospodinjstev. Zaradi mile zime se je v 2022 poraba vseh goriv za ta namen v primerjavi z letom prej zmanjšala za 13,79 %. Ob tem je bila zaradi regulirane, nižje cene ekstra lahkega kurilnega olja in motenj na trgu pri dobavi lesnih goriv (drva, sekanci, peleti) poraba lesnih goriv za ogrevanje manjša za 20,53 %, poraba ekstra lahkega kurilnega olja pa za 11,77 % večja.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.