Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 3. četrtletje 2023
Stopnja brezposelnosti vztraja pod 4 %
Med delovno aktivnimi v letošnjem 3. četrtletju je bilo nekoliko manj zaposlenih in manj študentskega dela ter več samozaposlenih kot pred enim letom.
Število brezposelnih nekoliko večje kot v prejšnjem četrtletju, na letni ravni upad
Brezposelnih je bilo približno 40.000 oseb. To je bilo 2.000 več kot v 2. četrtletju in približno enako manj kot v istem obdobju lani. Tudi stopnja brezposelnosti se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nekoliko zvišala – za 0,3 odstotne točke, na 3,9 %. Med ženskami je znašala 4,0 %, med moškimi pa 3,7 %, čeprav je bilo med brezposelnimi nekoliko več moških kot žensk.
Stopnja brezposelnosti, Slovenija, 2014–2023
Več študentskega dela, manj zaposlenih v delovnem razmerju
Kot je značilno za obdobje šolskih in študijskih počitnic, se je v primerjavi z 2. četrtletjem povečalo število oseb, ki so opravljale študentsko delo. Bilo jih je približno 35.000. Po drugi strani je bilo to za skoraj 15 % manj kot v istem četrtletju lani in za skoraj petino manj kot v istem obdobju leta 2021.
V primerjavi s četrtletjem prej se je za odstotek znižalo število zaposlenih v rednem delovnem razmerju, v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem pa je ostalo na približno enaki ravni, in sicer 805.000.
Med delovno aktivnimi več samozaposlenih
V zadnjem obdobju tako v registrskih kot anketnih virih zaznavamo rast števila samozaposlenih. V opazovanem četrtletju jih je bilo 126.000 ali za 8,6 % več kot pred enim letom. Med njimi je bila manj kot tretjina žensk (31 %). Nekaj manj kot 90 % samozaposlenih so predstavljale osebe, ki so delale v lastnem podjetju, kot obrtniki, osebe s poklicno dejavnostjo ali v svobodnem poklicu. Nekaj več kot desetina samozaposlenih je bilo kmetov.
Več kot dve tretjini samozaposlenih nista zaposlovali delavcev, desetina delala samo za eno stranko
31 % samozaposlenih je zaposlovalo delavce, 69 % pa jih ni imelo zaposlenih. Med ženskami je bil delež samozaposlenih, ki niso nikogar zaposlovali, še večji, obsegal je približno tri četrtine.
Med samozaposlenimi so bile tudi osebe, ki jih pogosto označujemo kot »odvisni samozaposleni« ali »nepravi samozaposleni«. To so tisti, ki nikogar ne zaposlujejo in večinoma delajo samo za eno stranko. Ta skupina je v 3. četrtletju letos predstavljala približno desetino samozaposlenih. Če prištejemo še tiste, ki so delali za več kot eno stranko, vendar so večino (tj. 75 %) prihodkov dobili od ene stranke, se delež »odvisnih samozaposlenih« poveča na približno 15 %. Ti deleži v zadnjih letih ostajajo na podobni ravni.
Brezposelnih je bilo približno 40.000 oseb. To je bilo 2.000 več kot v 2. četrtletju in približno enako manj kot v istem obdobju lani. Tudi stopnja brezposelnosti se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nekoliko zvišala – za 0,3 odstotne točke, na 3,9 %. Med ženskami je znašala 4,0 %, med moškimi pa 3,7 %, čeprav je bilo med brezposelnimi nekoliko več moških kot žensk.
Stopnja brezposelnosti, Slovenija, 2014–2023
Več študentskega dela, manj zaposlenih v delovnem razmerju
Kot je značilno za obdobje šolskih in študijskih počitnic, se je v primerjavi z 2. četrtletjem povečalo število oseb, ki so opravljale študentsko delo. Bilo jih je približno 35.000. Po drugi strani je bilo to za skoraj 15 % manj kot v istem četrtletju lani in za skoraj petino manj kot v istem obdobju leta 2021.
V primerjavi s četrtletjem prej se je za odstotek znižalo število zaposlenih v rednem delovnem razmerju, v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem pa je ostalo na približno enaki ravni, in sicer 805.000.
Med delovno aktivnimi več samozaposlenih
V zadnjem obdobju tako v registrskih kot anketnih virih zaznavamo rast števila samozaposlenih. V opazovanem četrtletju jih je bilo 126.000 ali za 8,6 % več kot pred enim letom. Med njimi je bila manj kot tretjina žensk (31 %). Nekaj manj kot 90 % samozaposlenih so predstavljale osebe, ki so delale v lastnem podjetju, kot obrtniki, osebe s poklicno dejavnostjo ali v svobodnem poklicu. Nekaj več kot desetina samozaposlenih je bilo kmetov.
Več kot dve tretjini samozaposlenih nista zaposlovali delavcev, desetina delala samo za eno stranko
31 % samozaposlenih je zaposlovalo delavce, 69 % pa jih ni imelo zaposlenih. Med ženskami je bil delež samozaposlenih, ki niso nikogar zaposlovali, še večji, obsegal je približno tri četrtine.
Med samozaposlenimi so bile tudi osebe, ki jih pogosto označujemo kot »odvisni samozaposleni« ali »nepravi samozaposleni«. To so tisti, ki nikogar ne zaposlujejo in večinoma delajo samo za eno stranko. Ta skupina je v 3. četrtletju letos predstavljala približno desetino samozaposlenih. Če prištejemo še tiste, ki so delali za več kot eno stranko, vendar so večino (tj. 75 %) prihodkov dobili od ene stranke, se delež »odvisnih samozaposlenih« poveča na približno 15 %. Ti deleži v zadnjih letih ostajajo na podobni ravni.
Tabeli z najnovejšimi podatki o prebivalcih glede na aktivnost po spolu, starostnih skupinah in kohezijski regiji sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Prebivalstvo po aktivnosti (v 1.000), Slovenija
Oznaka: M - manj zanesljiva ocena – previdna uporaba Nekateri seštevki se ne ujemajo zaradi zaokroževanja. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
