Prosta in zasedena delovna mesta, 3. četrtletje 2023

Ključne statistike in primerjava z 2. četrtletjem:

• 2,7-odstotna stopnja prostih delovnih mest – za desetinko odstotne točke nižja;
• 807.600 zasedenih delovnih mest – za 1.500 manj;
• 22.200 prostih delovnih mest – za 1.200 manj.

Manj zasedenih delovnih mest …

Število zasedenih delovnih mest se je po treh letih stalne rasti tokrat zmanjšalo, bilo jih je za 1.500 manj kot v prejšnjem četrtletju. Še najbolj se je zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (za 1.700 manj) in v dejavnosti prometa, v kateri je bilo za skoraj 430 manj zasedenih delovnih mest. 

Medletna primerjava, torej 3. četrtletja 2023 z istim lanskim četrtletjem, v večini dejavnosti še vedno izkazuje povečanje števila zasedenih delovnih mest. Upad je bil zaznan le v dveh dejavnostih, in sicer pri drugih raznovrstnih dejavnostih (za 120 manj) in v dejavnosti javne uprave (za skoraj 340 zasedenih delovnih mest manj).

… in tudi manj prostih delovnih mest

Povpraševanje po novi delovni sili je v 3. četrtletju ostalo na visoki ravni, vendar se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšalo. Skupno je bilo razpisanih 22.200 prostih delovnih mest ali za 5 % manj kot v prejšnjem četrtletju. Največje povpraševanje je bilo tudi tokrat v gradbeništvu, v katerem so delodajalci iskali skoraj 4.400 novih sodelavcev, skoraj toliko (4.300) so jih potrebovali tudi v predelovalnih dejavnostih. 

Medletna primerjava še vedno izkazuje za približno desetino manjše povpraševanje po novi delovni sili ali skoraj 2.800 prostih delovnih mest manj.

Stopnja prostih delovnih mest prav tako nižja

V 3. četrtletju je bila stopnja prostih delovnih mest 2,7-odstotna in je v primerjavi s četrtletjem prej upadla za desetinko odstotne točke. Najvišja, 6,1-odstotna, je bila tokrat v gradbeništvu. Na dokaj visoki ravni ostaja tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 5,6-odstotna, čeprav se je ravno v tej dejavnosti najbolj zmanjšala (za eno odstotno točko manj kot v prejšnjem četrtletju).

Kam se uvršča Slovenija v primerjavi s preostalimi državami članicami EU? 

Eurostat je objavil zadnje razpoložljive podatke za 2. četrtletje 2023 kot originalne podatke; to pomeni, da niso izločeni vplivi sezone in koledarja. Primerljivi podatki, ki vključujejo vsa področja dejavnosti od B do S in vse poslovne subjekte z vsaj eno zaposleno osebo, so dostopni za 25 držav članic EU. Med temi državami sta dosegli najvišjo stopnjo prostih delovnih mest Nizozemska (4,7-odstotno) in Belgija (4,6-odstotno). Slovenija se je izmed petindvajsetih držav uvrstila na sedmo mesto z 2,9-odstotno stopnjo prostih delovnih mest in ostaja nad povprečjem EU-27. Na dnu lestvice je Bolgarija z 0,8-odstotno stopnjo.

Časovna primerjava stopnje prostih delovnih mest na ravni EU pokaže, da v zadnjem letu upada. Iz 3,0-odstotne stopnje prostih delovnih mest v 2. četrtletju 2022 se je po enem letu zmanjšala za tri desetinke odstotne točke. 

Stopnja prostih delovnih mest v državah članicah EU, originalni podatki, 2. četrtletje 2023¹⁾

1) Podatki niso na voljo za Dansko in Francijo.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.