Izvoz in uvoz blaga, september 2023
Pri izvozu upad vrednosti, pri uvozu pa rast
Vrednost blagovne menjave s tujino se je zvišala samo v 1. četrtletju, v 2. in 3. četrtletju pa je zaradi zmanjšanja trgovanja z državami članicami EU začela upadati. Kljub omenjenemu znižanju v prvih devetih mesecih še vedno zaznavamo njeno rast, vendar v manjši meri.
Ključne statistike
Izvoz (4,7 milijarde EUR):
Upad vrednosti blagovne menjave z državami članicami EU v primerjavi z lanskim septembrom je najbolj opazen v nižji vrednosti trgovanja z Italijo, Nemčijo in Hrvaško pri izvozu ter z Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško pri uvozu.
Pri trgovanju z državami nečlanicami EU je na rast uvoza najbolj vplivalo zvišanje vrednosti blagovne menjave s Švico, na upad izvoza pa znižanje vrednosti trgovanja z Rusko federacijo.
Primanjkljaj v blagovni menjavi je v tem obdobju znašal 1,7 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 96,1-odstotna.
K skupnemu izvozu oziroma uvozu Slovenije (po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji – SMTK) so največji delež prispevale kemikalije in sorodni izdelki (39,3 % izvoza in 39,0 % uvoza), sledili so stroji in transportne naprave (26,5 % izvoza in 22,6 % uvoza), izdelki, razvrščeni po materialu (14,6 % izvoza in 12,8 % uvoza), razni industrijski izdelki (7,7 % izvoza in 6,8 % uvoza) ter mineralna goriva in maziva (5,5 % izvoza in 9,0 % uvoza).

Izvoz (4,7 milijarde EUR):
- V primerjavi s prejšnjim septembrom se je vrednostno zmanjšal za 10,6 %.
- Vrednosti pri trgovanju z državami članicami EU (za 15,4 %) je upadla izraziteje kot pri trgovanju z državami nečlanicami EU (za 4,4 %). Pri zadnjih je brez poslov oplemenitenja znašala 832,4 milijona EUR oz. za 12,7 % manj.
- V primerjavi s prejšnjim septembrom se je vrednostno zvišal za 6,7 %.
- Zrasel je samo uvoz iz držav nečlanic EU z vključenimi posli oplemenitenja (za 27,1 %), medtem ko se je brez teh poslov znižal za 34,8 %, na 717,2 milijona EUR.
Upad vrednosti blagovne menjave z državami članicami EU v primerjavi z lanskim septembrom je najbolj opazen v nižji vrednosti trgovanja z Italijo, Nemčijo in Hrvaško pri izvozu ter z Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško pri uvozu.
Pri trgovanju z državami nečlanicami EU je na rast uvoza najbolj vplivalo zvišanje vrednosti blagovne menjave s Švico, na upad izvoza pa znižanje vrednosti trgovanja z Rusko federacijo.
Vrednost blagovne menjave s tujino v prvih devetih mesecih višja kot v primerljivem obdobju lani
Vrednost blagovne menjave s tujino se je zvišala samo v 1. četrtletju, v 2. in 3. četrtletju pa je zaradi zmanjšanja trgovanja z državami članicami EU začela upadati. Kljub omenjenemu znižanju v prvih devetih mesecih še vedno zaznavamo rast izvoza in uvoza, vendar v manjši meri. Prvi se je zvišal za 4,1 % (na 41,1 milijarde EUR), drugi pa za 1,0 % (na 42,7 milijarde EUR).Primanjkljaj v blagovni menjavi je v tem obdobju znašal 1,7 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 96,1-odstotna.
K skupnemu izvozu oziroma uvozu Slovenije (po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji – SMTK) so največji delež prispevale kemikalije in sorodni izdelki (39,3 % izvoza in 39,0 % uvoza), sledili so stroji in transportne naprave (26,5 % izvoza in 22,6 % uvoza), izdelki, razvrščeni po materialu (14,6 % izvoza in 12,8 % uvoza), razni industrijski izdelki (7,7 % izvoza in 6,8 % uvoza) ter mineralna goriva in maziva (5,5 % izvoza in 9,0 % uvoza).
Izvoz in uvoz blaga po mesecih, Slovenija
Izvoz in uvoz blaga, Slovenija
- ni pojava ali izračun ni smiseln |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Mesečni podatki za leto 2023 so začasni. Ob vsakokratni objavi se lahko popravijo in dopolnijo z novimi. Končni podatki za leto 2023 bodo objavljeni junija 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.