Spletno nakupovanje, 2023
Prek spleta nakupovali okoli dve tretjini oseb
V 1. četrtletju je prek spleta nakupovalo 53 % oseb, starih 16–74 let. Dve tretjini teh e-kupcev sta na spletu kupili oblačila, čevlje ali dodatke. Enak delež jih je kupljene izdelke ali storitve na spletu plačalo z debetno ali kreditno kartico; to je bila tudi najpogostejša oblika plačila.
Informacije o izdelkih ali storitvah na internetu iskalo več kot tri četrtine prebivalcev
Internet je v letošnjem 1. četrtletju uporabljalo 90 % oseb (v 2022: 89 %), starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Več kot tri četrtine prebivalcev (77 %) je po tej poti med drugim iskalo informacije o izdelkih ali storitvah; delež je bil največji pri skupini učencev, dijakov ali študentov ter skupini zaposlenih ali samozaposlenih (pri vsaki 86 %), najmanjši pa pri upokojencih (52 %).
18 % prebivalcev je prodajalo izdelek ali ponujalo storitev, npr. prek spletnih strani bolha.com, e-bay.com, Facebook Marketplace. Med moškimi je bil delež 22-odstoten, med ženskami pa 13-odstoten.
Delež prebivalcev, ki so opravili vsaj en spletni nakup, najbolj zrasel med starejšimi
Vsaj en spletni nakup sta v 12 mesecih pred anketiranjem (april 2022–marec 2023) opravili dve tretjini prebivalcev (v 2022: 63 %); delež je bil največji pri prebivalcih iz obalno-kraške statistične regije (73 %), sledila je gorenjska (72 %), najmanjši pa pri tistih iz savinjske in zasavske (pri vsaki 59 %).
Po starostnih skupinah je bil delež največji med 16–24-letniki (84 %; v 2022: 82 %) in najmanjši med 65–74-letniki (30 %; v 2022: 25 %). Najbolj se je povečal delež med 55–64-letniki, za 10 odstotnih točk (na 52 %).
Prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev oz. s sprejemanjem naročil ali rezervacij prek spleta je v prejšnjem letu ustvarila petina podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. Skupno je ta prihodek znašal okoli 3.950 milijonov EUR (brez DDV). Več o tem v objavi Spletna prodaja, 2022.
V 1. četrtletju prek spleta nakupovala več kot polovica prebivalcev
Vsaj en spletni nakup je v prvih treh mesecih tega leta opravilo okoli 833.135 ali 53 % prebivalcev (v nadaljevanju: e-kupci). Tudi v tem obdobju je bil delež e-kupcev največji v obalno-kraški (63 %) statistični regiji, sledila je gorenjska regija (62 %). Največ e-kupcev je bilo med 25–34-letniki (72 %) in najmanj, petina, med 65–74-letniki.
Pri spletnem nakupovanju je imelo težave 22 % e-kupcev (v 2021: 38 %). Največ (7 %) jih je kupljene izdelke prejelo pozneje, kot je bilo navedeno ob nakupu, v 2021 pa se je s to težavo srečala petina e-kupcev.
V primerjavi z letom 2021, ko je bila razglašena epidemija covida-19, sta se deleža spletnega nakupovanja v zadnjih 3 mesecih oz. 12 mesecih pred anketiranjem zmanjšala za 6 oz. 5 odstotnih točk.
Najpogosteje opravili en ali dva spletna nakupa
Največ e-kupcev je opravilo 1–2 spletna nakupa (41 %). 3–5 spletnih nakupov jih je opravilo 37 %, 6–10 nakupov 13 % in več kot 10 spletnih nakupov 9 % e-kupcev.
Fizični izdelek večina kupila pri slovenskih spletnih prodajalcih
Večina e-kupcev, 96 % ali okoli 801.020 prebivalcev, je kupila fizični izdelek:
Pretočne storitve naročila več kot petina e-kupcev
37 % e-kupcev je prek spleta kupilo digitalni izdelek ali se naročilo na digitalno storitev – 22 % na ogled filmov ali nadaljevank oz. na pretočne storitve, npr. na Netflix, HBO Max, Disney+, SkyShowtime ali Voyo, 14 % jih je z interneta preneslo glasbo ali pa so jo prek tega poslušali, npr. prek platforme iTunes, Google Play, Amazon Music, Deezer, Spotify. Po 9 % jih je prek spleta kupilo videoigre oz. računalniške ali druge programe (vključno z nadgradnjami), po 6 % pa elektronske knjige, revije ali časopise in mobilne aplikacije za zdravje ali fitnes.
Število kupcev storitev prek spleta se še naprej povečuje
Prek spleta je naročilo ali kupilo vsaj eno storitev 41 % e-kupcev ali okoli 337.890 prebivalcev, kar je bilo za 5 odstotnih točk več kot leto prej:
Plačilo z debetno ali kreditno kartico najpogostejša izbira
Dve tretjini e-kupcev je izdelke ali storitve plačalo z debetno ali kreditno kartico, npr. BA Maestro, MasterCard, Visa. Skoraj polovica (43 %) jih je spletni nakup plačala z gotovino pri prevzemu oz. fizično z nakazilom v banki. Najmanj, 16 %, jih je plačalo z bančnim nakazilom prek e-bančništva.
Tabele z najnovejšimi podatki o spletnem nakupovanju, težavah pri tem, izvedbi finančnih aktivnosti in uporabi mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Internet je v letošnjem 1. četrtletju uporabljalo 90 % oseb (v 2022: 89 %), starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Več kot tri četrtine prebivalcev (77 %) je po tej poti med drugim iskalo informacije o izdelkih ali storitvah; delež je bil največji pri skupini učencev, dijakov ali študentov ter skupini zaposlenih ali samozaposlenih (pri vsaki 86 %), najmanjši pa pri upokojencih (52 %).
18 % prebivalcev je prodajalo izdelek ali ponujalo storitev, npr. prek spletnih strani bolha.com, e-bay.com, Facebook Marketplace. Med moškimi je bil delež 22-odstoten, med ženskami pa 13-odstoten.
Delež prebivalcev, ki so opravili vsaj en spletni nakup, najbolj zrasel med starejšimi
Vsaj en spletni nakup sta v 12 mesecih pred anketiranjem (april 2022–marec 2023) opravili dve tretjini prebivalcev (v 2022: 63 %); delež je bil največji pri prebivalcih iz obalno-kraške statistične regije (73 %), sledila je gorenjska (72 %), najmanjši pa pri tistih iz savinjske in zasavske (pri vsaki 59 %).
Po starostnih skupinah je bil delež največji med 16–24-letniki (84 %; v 2022: 82 %) in najmanjši med 65–74-letniki (30 %; v 2022: 25 %). Najbolj se je povečal delež med 55–64-letniki, za 10 odstotnih točk (na 52 %).
Prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev oz. s sprejemanjem naročil ali rezervacij prek spleta je v prejšnjem letu ustvarila petina podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. Skupno je ta prihodek znašal okoli 3.950 milijonov EUR (brez DDV). Več o tem v objavi Spletna prodaja, 2022.
V 1. četrtletju prek spleta nakupovala več kot polovica prebivalcev
Vsaj en spletni nakup je v prvih treh mesecih tega leta opravilo okoli 833.135 ali 53 % prebivalcev (v nadaljevanju: e-kupci). Tudi v tem obdobju je bil delež e-kupcev največji v obalno-kraški (63 %) statistični regiji, sledila je gorenjska regija (62 %). Največ e-kupcev je bilo med 25–34-letniki (72 %) in najmanj, petina, med 65–74-letniki.
Pri spletnem nakupovanju je imelo težave 22 % e-kupcev (v 2021: 38 %). Največ (7 %) jih je kupljene izdelke prejelo pozneje, kot je bilo navedeno ob nakupu, v 2021 pa se je s to težavo srečala petina e-kupcev.
V primerjavi z letom 2021, ko je bila razglašena epidemija covida-19, sta se deleža spletnega nakupovanja v zadnjih 3 mesecih oz. 12 mesecih pred anketiranjem zmanjšala za 6 oz. 5 odstotnih točk.
Najpogosteje opravili en ali dva spletna nakupa
Največ e-kupcev je opravilo 1–2 spletna nakupa (41 %). 3–5 spletnih nakupov jih je opravilo 37 %, 6–10 nakupov 13 % in več kot 10 spletnih nakupov 9 % e-kupcev.
Fizični izdelek večina kupila pri slovenskih spletnih prodajalcih
Večina e-kupcev, 96 % ali okoli 801.020 prebivalcev, je kupila fizični izdelek:
- 66 % oblačila (vključno s športnimi oblačili), čevlje ali dodatke (npr. torbico, nakit),
- 25 % športno opremo (brez športnih oblačil),
- 24 % kozmetiko ali izdelke za sprostitev,
- 24 % pohištvo, dodatke za dom (npr. preprogo, zavese) ali izdelke za vrt (npr. orodje, rastline),
- 24 % zdravila ali prehranska dopolnila (npr. vitamine).
Pretočne storitve naročila več kot petina e-kupcev
37 % e-kupcev je prek spleta kupilo digitalni izdelek ali se naročilo na digitalno storitev – 22 % na ogled filmov ali nadaljevank oz. na pretočne storitve, npr. na Netflix, HBO Max, Disney+, SkyShowtime ali Voyo, 14 % jih je z interneta preneslo glasbo ali pa so jo prek tega poslušali, npr. prek platforme iTunes, Google Play, Amazon Music, Deezer, Spotify. Po 9 % jih je prek spleta kupilo videoigre oz. računalniške ali druge programe (vključno z nadgradnjami), po 6 % pa elektronske knjige, revije ali časopise in mobilne aplikacije za zdravje ali fitnes.
Število kupcev storitev prek spleta se še naprej povečuje
Prek spleta je naročilo ali kupilo vsaj eno storitev 41 % e-kupcev ali okoli 337.890 prebivalcev, kar je bilo za 5 odstotnih točk več kot leto prej:
- 31 % jih je rezerviralo nastanitev v hotelu ali hostlu,
- 18 % jih je kupilo karto za letalo, avtobus ali vlak ali najelo prevoz (npr. GoOpti), taksi, avto,
- 13 % jih je sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za internet ali storitve mobilne telefonije,
- 5 % jih je plačalo dobavo elektrike, komunalne ali druge podobne storitve.
Plačilo z debetno ali kreditno kartico najpogostejša izbira
Dve tretjini e-kupcev je izdelke ali storitve plačalo z debetno ali kreditno kartico, npr. BA Maestro, MasterCard, Visa. Skoraj polovica (43 %) jih je spletni nakup plačala z gotovino pri prevzemu oz. fizično z nakazilom v banki. Najmanj, 16 %, jih je plačalo z bančnim nakazilom prek e-bančništva.
Tabele z najnovejšimi podatki o spletnem nakupovanju, težavah pri tem, izvedbi finančnih aktivnosti in uporabi mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.