Indeksi cen življenjskih potrebščin, oktober 2023
Letna rast cen 6,9-odstotna, mesečna pa 0,2-odstotna
Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 6,9 %, na mesečni ravni pa za 0,2 %. Storitve so se podražile za 8,1 %, blago za 6,3 %.
Letna inflacija predvsem odraz dražje hrane in električne energije
Na letni ravni smo imeli 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 9,9-odstotna.
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 %, cene blaga pa za 6,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 %, poltrajno blago za 3,2 % in trajno blago za 0,4 %.
Najbolj, za 1,3 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 7,3 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve električne energije (za 24,3 %), te so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke ter podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 %) s prispevkom 0,7 odstotne točke.
Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenila trdna goriva (za 14,1 %) in inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,2 odstotne točke, so jo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 %).
Dražja oblačila, cenejši počitniški aranžmaji
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 %.
V oktobru je bil še vedno opazen vpliv sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah; cene oblačil in obutve so se dvignile za 2,5 % in k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale še podražitve svežega sadja (za 8,4 %), tekočih goriv (za 5,7 %), dizelskega goriva (za 3,9 %), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,9 %).
Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažili (za 0,2 odstotne točke) cenejši počitniški paketi (za 5,6 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene toplotne energije (za 5,3 %) in nastanitvenih storitev (za 3,6 %) ter vse druge mesečne pocenitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (oktobra lani 10,3-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 % (prejšnji mesec za 0,7 %).
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,9 %, cene blaga pa za 6,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,3 % in poltrajno blago za 3,4 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,7 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 4,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna) in v državah članicah EU 4,9-odstotna (mesec prej 5,9-odstotna). Najnižja je bila na Nizozemskem (–0,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (12,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 7,1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na letni ravni smo imeli 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 9,9-odstotna.
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 %, cene blaga pa za 6,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 %, poltrajno blago za 3,2 % in trajno blago za 0,4 %.
Najbolj, za 1,3 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 7,3 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve električne energije (za 24,3 %), te so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke ter podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 %) s prispevkom 0,7 odstotne točke.
Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenila trdna goriva (za 14,1 %) in inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,2 odstotne točke, so jo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 %).
Dražja oblačila, cenejši počitniški aranžmaji
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 %.
V oktobru je bil še vedno opazen vpliv sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah; cene oblačil in obutve so se dvignile za 2,5 % in k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale še podražitve svežega sadja (za 8,4 %), tekočih goriv (za 5,7 %), dizelskega goriva (za 3,9 %), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,9 %).
Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažili (za 0,2 odstotne točke) cenejši počitniški paketi (za 5,6 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene toplotne energije (za 5,3 %) in nastanitvenih storitev (za 3,6 %) ter vse druge mesečne pocenitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (oktobra lani 10,3-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 % (prejšnji mesec za 0,7 %).
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,9 %, cene blaga pa za 6,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,3 % in poltrajno blago za 3,4 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,7 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 4,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna) in v državah članicah EU 4,9-odstotna (mesec prej 5,9-odstotna). Najnižja je bila na Nizozemskem (–0,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (12,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 7,1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.