Indeksi cen življenjskih potrebščin, september 2023
Cene na letni ravni višje za 7,5 %, na mesečni za 0,3 %
Življenjske potrebščine so se septembra na letni ravni v povprečju podražile za 7,5 %, na mesečni pa za 0,3 %. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 9,2 %), k mesečni pa višje cene električne energije (za 10,0 %).
Letna inflacija ponovno navzgor
Letna rast cen je bila 7,5-odstotna (prejšnji mesec 6,2-odstotna).
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,4 %, cene blaga pa za 7,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 %, poltrajno blago za 5,5 % in trajno blago za 1,0 %.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,6 odstotne točke). Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 % in dodala 0,9 odstotne točke. Višje cene v skupini rekreacija in kultura (za 7,8 %) so prispevale 0,8 odstotne točke. Za 10,7 % dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so inflacijo dvignili za 0,6 odstotne točke. Prav toliko so prispevale še podražitve v restavracijah in hotelih (za 9,2 %).
Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 % nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 %, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.
Za desetino dražja električna energija na mesečni ravni
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,3 %.
K mesečni inflaciji je največ, 0,4 odstotne točke, prispevala dražja električna energija (za 10,0 %). Za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še višje cene oblačil in obutve (za 5,5 %), za 0,2 odstotne točke pa dražje gostinske storitve (za 3,7 %).
Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke; tekoča goriva so se podražila za 5,0 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 %. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja (za 4,9 %) ter vse preostale podražitve v septembru.
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili cenejši počitniški paketi (za 14,2 %), po 0,1 odstotne točke pa še nižje cene nastanitvenih storitev (za 5,4 %) in drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 2,6 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,7 %.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,1 %, cene blaga pa za 6,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,4 %, poltrajno blago pa za 5,7 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,2 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 5,2-odstotna (mesec prej 5,3-odstotna) in v državah članicah EU 5,9-odstotna (mesec prej 6,1-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (2,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (14,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letna rast cen je bila 7,5-odstotna (prejšnji mesec 6,2-odstotna).
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,4 %, cene blaga pa za 7,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 %, poltrajno blago za 5,5 % in trajno blago za 1,0 %.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,6 odstotne točke). Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 % in dodala 0,9 odstotne točke. Višje cene v skupini rekreacija in kultura (za 7,8 %) so prispevale 0,8 odstotne točke. Za 10,7 % dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so inflacijo dvignili za 0,6 odstotne točke. Prav toliko so prispevale še podražitve v restavracijah in hotelih (za 9,2 %).
Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 % nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 %, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.
Za desetino dražja električna energija na mesečni ravni
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,3 %.
K mesečni inflaciji je največ, 0,4 odstotne točke, prispevala dražja električna energija (za 10,0 %). Za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še višje cene oblačil in obutve (za 5,5 %), za 0,2 odstotne točke pa dražje gostinske storitve (za 3,7 %).
Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke; tekoča goriva so se podražila za 5,0 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 %. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja (za 4,9 %) ter vse preostale podražitve v septembru.
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili cenejši počitniški paketi (za 14,2 %), po 0,1 odstotne točke pa še nižje cene nastanitvenih storitev (za 5,4 %) in drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 2,6 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,7 %.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,1 %, cene blaga pa za 6,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,4 %, poltrajno blago pa za 5,7 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,2 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 5,2-odstotna (mesec prej 5,3-odstotna) in v državah članicah EU 5,9-odstotna (mesec prej 6,1-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (2,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (14,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.