Delovno aktivno prebivalstvo, julij 2023

Ključne statistike:

• 0,3 % manj delovno aktivnih na mesečni ravni;

• za 0,3 % manj zaposlenih in 0,2 % več samozaposlenih kot mesec prej;

• 4,8 % delovno aktivnih oseb odsotnih z dela zaradi starševskega varstva oz. porodniškega dopusta ali dolgotrajne bolniške odsotnosti.

Samozaposlenih največ doslej

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z junijem znižalo za 0,3 %, na okoli 933.000 oseb. Zaposlenih je bilo približno 2.600 manj (upad za 0,3 %), samozaposlenih pa nekoliko več (približno 200 oseb ali za 0,2 % več). Število samozaposlenih se je dvignilo že šesti zaporedni mesec in doseglo najvišjo vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.

Opazneje je na mesečni ravni upadlo število delovno aktivnih žensk, in sicer za nekaj več kot 1.900 ali za 0,5 %, skoraj polovica le-teh v izobraževanju. Manj je bilo tudi delovno aktivnih moških, njihovo število je upadlo za nekaj manj kot 500 ali za 0,1 %.
 
V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta je bilo delovno aktivnih skupno za 1,2 % več.

Upad v več kot polovici področij dejavnosti

V primerjavi z junijem se je število delovno aktivnih povečalo v osmih, zmanjšalo pa v dvanajstih področjih dejavnosti. Najbolj je naraslo v gradbeništvu (skoraj 300 oseb ali za 0,4 % več), sledile so informacijske in komunikacijske dejavnosti (rast za nekaj več kot 60 oseb ali za 0,2 %), največji upad pa smo zaznali v izobraževanju (za nekaj več kot 1.100 oseb ali za 1,4 %), kar je v poletnih mesecih običajno. Opazno manj delovno aktivnih je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za nekaj več kot 600 oseb ali za 0,3 % manj.

Več delovno aktivnih z daljšo odsotnostjo z dela

V juliju je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 44.900 delovno aktivnih, kar predstavlja 4,8 % delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 15.900 oseb odsotnih zaradi starševskega varstva oz. porodniškega dopusta, nekaj manj kot 29.000 pa jih je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih (tj. več kot 30 delovnih dni na referenčni datum). Največ delovno aktivnih, odsotnih zaradi starševskega varstva oziroma porodniškega dopusta, je bilo v starostnem razredu 30–34 let, in sicer približno 5.900, od tega okoli 5.100 žensk in nekaj manj kot 800 moških. Na dolgotrajni bolniški je bilo največ delovno aktivnih v starostni skupini 55-59 let, in sicer nekaj manj kot 6.800, polovico le-teh je bilo žensk.

Pregled daljšega časovnega obdobja kaže naraščanje števila delovno aktivnih z daljšo odsotnostjo z dela. Medtem ko pri številu tistih, ki so odsotni zaradi starševskega varstva oz. porodniškega dopusta, ni večjih nihanj, pa je pri številu tistih z dolgotrajno bolniško odsotnostjo rast opaznejša. Konec leta 2012 je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih nekaj manj kot 15.600 delovno aktivnih, konec leta 2022 pa se je to število dvignilo na približno 31.500. Rast je povezana z zviševanjem povprečne starosti delovno aktivnih, po letu 2020 pa je to tudi posledica epidemije covida-19.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.