Eksperimentalna statistika: Satelitski računi za izobraževanje, 2018–2020
Delež skupnih izdatkov za storitve izobraževanja in usposabljanja v BDP nekaj več kot 6-odstoten
Skupni izdatki za storitve, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem na ozemlju Slovenije, so v letih 2018, 2019 in 2020 dosegali 2.892, 3.065 oz. 2.903 mio. EUR, kar je pomenilo 6,2–6,3-odstotni delež v BDP.
Formalno izobraževanje predstavljalo 73–78 % celotne ponudbe in izdatkov za storitve izobraževanja in usposabljanja
Proizvodnja oz. ponudba ter na drugi strani izdatki oz. poraba za storitve izobraževanja in usposabljanja na ozemlju Slovenije je bila na podlagi prvič pripravljenih satelitskih računov za izobraževanje (SARI) ocenjena na 2.892 mio. EUR v 2018, 3.065 mio. EUR v 2019 ter 2.903 mio. EUR v 2020. To je v 2018 in 2019 pomenilo 6,3-, v 2020 pa 6,2-odstotni delež v BDP. Največji delež v celotni ponudbi in izdatkih za izobraževanje in usposabljanje je predstavljalo formalno izobraževanje po ravneh: osnovnošolsko 31–34 %, predšolsko okrog 16 %, terciarno 14–15 % ter srednješolsko okrog 12 %. Med področji neformalnega izobraževanja je največji delež obsegalo drugo izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki vključuje dejavnost vozniških šol ter drugje nerazvrščene programe izobraževanja (10–11 %); izobraževanje na področju kulture, športa in rekreacije okrog 4 %, izobraževanje v podjetjih za lastne zaposlene 4–7 %, z izobraževanjem povezani izdelki in storitve pa okrog 5 %.
Sektor država prispeval 80–82 % vseh storitev izobraževanja in usposabljanja na domačem trgu
Z vidika ponudnikov storitev izobraževanja in usposabljanja na domačem trgu je prevladoval institucionalni sektor država, prispeval je 80–82 % vseh storitev. Pri tem je 32–34 % predstavljala proizvodnja centralne države, 46–50 % pa proizvodnja lokalne države. Tržni proizvajalci so zagotavljali okrog 13–14 % izobraževalnih storitev, nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), pa 2–3 %. V strukturi ponudbe je predstavljal uvoz okrog 1 %, preostali delež pa so pomenili davki na proizvode (okrog 1,5 %). Sektor država je bil največji proizvajalec oz. ponudnik predvsem na področju formalnega izobraževanja (okrog 95-odstotni delež). Na področju neformalnega izobraževanja je bil njegov delež okrog 42 % (v letu 2020 nekoliko nižji, 35 %).
Izdatki za končno potrošnjo sektorja država obsegali 73–76 % skupnih izdatkov za izobraževanje in usposabljanje
Največji delež skupnih izdatkov za izobraževanje in usposabljanje so predstavljali izdatki za končno potrošnjo domačih sektorjev, in sicer 90–91 %. V letih 2018–2020 je poraba po sektorjih znašala: 73–76 % celotnih izdatkov je bilo izdatkov sektorja država (delež centralne države 29–31 %, lokalne 42–47 %), 14–16 % je bilo izdatkov sektorja gospodinjstev, okrog 1 % pa izdatkov sektorja NPISG. Izdatki za vmesno potrošnjo tržnih sektorjev so pomenili 8–10 %, izvoz pa 0,2–0,4 %. Pri formalnem izobraževanju so predstavljali izdatki sektorja država skoraj 90 % vseh izdatkov, pri neformalnem pa 29–35 %.
Sektor država imel pretežni delež tudi pri financiranju izobraževanja
Za izračun končnega financiranja izobraževanja in usposabljanja po sektorjih se poleg neposrednih izdatkov posameznega sektorja porabnika upoštevajo tudi tokovi transferjev med sektorji gospodarstva, ki potekajo v obliki tekočih in kapitalskih transferjev ter štipendij. Tako izračunani podatki za leta 2018–2020 kažejo, da je sektor država financiral 77–82 % vseh izdatkov za storitve izobraževanja in usposabljanja (centralna država 63–67 %, lokalna država 14–15 %). Sektor gospodinjstev je financiral 10–12 %, tržni proizvajalci 7–9 %, NPISG okrog 1 %, tujina (izvoz) pa 0,2–0,4 % vseh izdatkov.
Največji delež tekočih domačih stroškov predstavljala sredstva za zaposlene
V strukturi stroškov za izvajanje storitev izobraževanja in usposabljanja so največji delež tekočih domačih stroškov predstavljala sredstva za zaposlene, 68–73 % teh stroškov, 21–25 % stroškov je bilo namenjenih za vmesno potrošnjo, preostali del pa se je nanašal na stroške potrošnje stalnega kapitala in druge neto davke na proizvodnjo. Bruto investicije v osnovna sredstva v izobraževalnih dejavnostih so v 2018, 2019 in 2020 znašale 273 mio. EUR, 300 mio. EUR oz. 322 mio. EUR, kar je pomenilo 3,1–3,6 % vrednosti vseh investicij v gospodarstvu.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Proizvodnja oz. ponudba ter na drugi strani izdatki oz. poraba za storitve izobraževanja in usposabljanja na ozemlju Slovenije je bila na podlagi prvič pripravljenih satelitskih računov za izobraževanje (SARI) ocenjena na 2.892 mio. EUR v 2018, 3.065 mio. EUR v 2019 ter 2.903 mio. EUR v 2020. To je v 2018 in 2019 pomenilo 6,3-, v 2020 pa 6,2-odstotni delež v BDP. Največji delež v celotni ponudbi in izdatkih za izobraževanje in usposabljanje je predstavljalo formalno izobraževanje po ravneh: osnovnošolsko 31–34 %, predšolsko okrog 16 %, terciarno 14–15 % ter srednješolsko okrog 12 %. Med področji neformalnega izobraževanja je največji delež obsegalo drugo izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki vključuje dejavnost vozniških šol ter drugje nerazvrščene programe izobraževanja (10–11 %); izobraževanje na področju kulture, športa in rekreacije okrog 4 %, izobraževanje v podjetjih za lastne zaposlene 4–7 %, z izobraževanjem povezani izdelki in storitve pa okrog 5 %.
Sektor država prispeval 80–82 % vseh storitev izobraževanja in usposabljanja na domačem trgu
Z vidika ponudnikov storitev izobraževanja in usposabljanja na domačem trgu je prevladoval institucionalni sektor država, prispeval je 80–82 % vseh storitev. Pri tem je 32–34 % predstavljala proizvodnja centralne države, 46–50 % pa proizvodnja lokalne države. Tržni proizvajalci so zagotavljali okrog 13–14 % izobraževalnih storitev, nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), pa 2–3 %. V strukturi ponudbe je predstavljal uvoz okrog 1 %, preostali delež pa so pomenili davki na proizvode (okrog 1,5 %). Sektor država je bil največji proizvajalec oz. ponudnik predvsem na področju formalnega izobraževanja (okrog 95-odstotni delež). Na področju neformalnega izobraževanja je bil njegov delež okrog 42 % (v letu 2020 nekoliko nižji, 35 %).
Izdatki za končno potrošnjo sektorja država obsegali 73–76 % skupnih izdatkov za izobraževanje in usposabljanje
Največji delež skupnih izdatkov za izobraževanje in usposabljanje so predstavljali izdatki za končno potrošnjo domačih sektorjev, in sicer 90–91 %. V letih 2018–2020 je poraba po sektorjih znašala: 73–76 % celotnih izdatkov je bilo izdatkov sektorja država (delež centralne države 29–31 %, lokalne 42–47 %), 14–16 % je bilo izdatkov sektorja gospodinjstev, okrog 1 % pa izdatkov sektorja NPISG. Izdatki za vmesno potrošnjo tržnih sektorjev so pomenili 8–10 %, izvoz pa 0,2–0,4 %. Pri formalnem izobraževanju so predstavljali izdatki sektorja država skoraj 90 % vseh izdatkov, pri neformalnem pa 29–35 %.
Sektor država imel pretežni delež tudi pri financiranju izobraževanja
Za izračun končnega financiranja izobraževanja in usposabljanja po sektorjih se poleg neposrednih izdatkov posameznega sektorja porabnika upoštevajo tudi tokovi transferjev med sektorji gospodarstva, ki potekajo v obliki tekočih in kapitalskih transferjev ter štipendij. Tako izračunani podatki za leta 2018–2020 kažejo, da je sektor država financiral 77–82 % vseh izdatkov za storitve izobraževanja in usposabljanja (centralna država 63–67 %, lokalna država 14–15 %). Sektor gospodinjstev je financiral 10–12 %, tržni proizvajalci 7–9 %, NPISG okrog 1 %, tujina (izvoz) pa 0,2–0,4 % vseh izdatkov.
Največji delež tekočih domačih stroškov predstavljala sredstva za zaposlene
V strukturi stroškov za izvajanje storitev izobraževanja in usposabljanja so največji delež tekočih domačih stroškov predstavljala sredstva za zaposlene, 68–73 % teh stroškov, 21–25 % stroškov je bilo namenjenih za vmesno potrošnjo, preostali del pa se je nanašal na stroške potrošnje stalnega kapitala in druge neto davke na proizvodnjo. Bruto investicije v osnovna sredstva v izobraževalnih dejavnostih so v 2018, 2019 in 2020 znašale 273 mio. EUR, 300 mio. EUR oz. 322 mio. EUR, kar je pomenilo 3,1–3,6 % vrednosti vseh investicij v gospodarstvu.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Financiranje izobraževanja in usposabljanja po sektorju financiranja, Slovenija
Proizvodnja (ponudba) in izdatki (poraba) za storitve izobraževanja in usposabljanja po namenu, Slovenija
1) Seštevek se zaradi zaokroževanja lahko ne ujema. |
Proizvodnja (ponudba) storitev izobraževanja in usposabljanja po sektorju ponudnika, Slovenija
1) Seštevek se zaradi zaokroževanja lahko ne ujema. |
Izdatki (poraba) za storitve izobraževanja in usposabljanja po sektorju porabnika, Slovenija
1) Seštevek se zaradi zaokroževanja lahko ne ujema. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.