Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, 2022

Pripravljena prva ocena za 2022 na podlagi letnih podatkovnih virov

Na voljo je prva ocena bruto domačega proizvoda za leto 2022, pripravljena na podlagi prvih letnih podatkovnih virov. Podatki za leta od 2019 naprej pa so bili revidirani v običajni reviziji podatkov prejšnjih let. Naslednja letna revizija čez eno leto bo obsežnejša, v skladu z evropsko politiko usklajenega koledarja večjih revizij nacionalnih računov vsakih pet let.

Zmerna gospodarska rast ob dvigu splošne ravni cen

Po letni oceni bruto domačega proizvoda za leto 2022 je ta znašal 57.038 milijonov EUR. To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 9,1 % več kot v predhodnem letu, predvsem zaradi dviga splošne ravni cen proizvodov, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 2,5 % več. Proizvodnja je realno zrasla za 3,7 %, vmesna potrošnja pa za 4,8 %.

K povečanju obsega BDP so največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,6 odstotne točke) ter gostinstvo (0,6 odstotne točke). Slednje je šele lani doseglo oz. za 4 % preseglo obseg dodane vrednosti pred pandemijo covida-19 (2019). Po 0,4 odstotne točke so k rasti obsega BDP prispevale informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gradbeništvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti so dodale 0,3 odstotne točke ter promet in skladiščenje 0,2 odstotne točke.

Negativno pa so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale predelovalne dejavnosti (−0,7 odstotne točke), sledili sta trgovina (−0,6 odstotne točke) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (−0,2 odstotne točke).

Zmerna rast končne potrošnje, nadpovprečno povečanje zalog

Izdatkovna stran bruto domačega proizvoda je v prejšnjem letu izkazovala zmerno rast obsega končne potrošnje gospodinjstev (3,3 %), končna potrošnja sektorja država se je realno zmanjšala za 0,5 %, končna potrošnja nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, pa je realno zrasla za 21,1 %. Zaloge so se povečale za 1.515 milijonov EUR in s tem k rasti obsega BDP prispevale 1,0 odstotne točke. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 3,5 %. V zunanji trgovini je uvoz blaga in storitev tako kot leto pred tem še vedno realno rastel izraziteje (9,0 %) kot izvoz (7,2 %), saldo zunanje menjave je bil kljub temu še vedno pozitiven (1.292 milijonov EUR), a najmanjši v zadnjih 10 letih. Pogoji menjave so se drugo leto zapored poslabšali; z implicitnim deflatorjem izražene cene izvoza so lani zrasle za 14,7 %, cene uvoza pa za 18,3 %.

Manj subvencij v dohodkovni razdelitvi

Delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu je znašal 52,0 % (0,7 odstotne točke manj kot leto prej). Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke, na 13,5 %. Delež subvencij je upadel na 1,7 % BDP, po izjemnih vrednostih med pandemijo (4,7 % v 2020 in 3,1 % v 2021), kar je takrat prispevalo k ohranjanju sredstev za zaposlene in poslovnega presežka ter raznovrstnega dohodka samozaposlenih. Delež potrošnje stalnega kapitala v BDP je znašal 19,7 % (0,7 odstotne točke več). Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka je obsegal 16,5 % (1,3 odstotne točke manj).

Zaposlenost najvišja doslej

Število zaposlenih se je v prejšnjem letu povečalo za 2,6 %, število samozaposlenih pa za 4,2 %. Skupna zaposlenost se je zvišala za 2,9 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.082 tisoč oseb in je bila najvišja v celotni časovni seriji slovenskih nacionalnih računov. Od tega je bilo zaposlenih 80,6 %, samozaposlenih pa 19,4 %.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.