Energetika, julij 2023

Neto proizvodnja električne energije je znašala 1.390 GWh in se je v primerjavi z junijem povečala za 3 %, v primerjavi s prejšnjim julijem pa povečala za 36 %. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila za 142 % večja, v termoelektrarnah za 11 % večja in v jedrski elektrarni za 4 % večja kot pred enim letom.

Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 5 % večja kot pred enim letom.

Uvozili smo 611 GWh, izvozili pa 1.025 GWh električne energije. V primerjavi s prejšnjim julijem je bil uvoz za 24 % manjši, izvoz pa za 35 % večji.

Gospodinjstva so julija porabila 227 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 593 GWh, pri čemer je poraba v področju dejavnosti izobraževanje znašala 11 GWh. Ljubljana je bila edina občina z več kot 10-odstotno porabo električne energije v omenjeni dejavnosti, obsegala je 31 %.

Količina oskrbe z energenti se je zmanjšala pri vseh kategorijah, razen pri koksu ter pri rjavem premogu in lignitu. Oskrbi pri teh dveh spremljanih kategorijah sta se v primerjavi s prejšnjim mesecem povečali za 10 % oziroma za 3 %. Po drugi strani so se zmanjšale količine oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 20 %, črnim premogom in antracitom za 19 %, dizelskim gorivom za 18 %, zemeljskim plinom za 12 %, utekočinjenim naftnim plinom za 11 %, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 11 %, motornim bencinom za 6 % in ekstra lahkim kurilnim oljem za 6 %.

V primerjavi s prejšnjim julijem pa so upadle količine oskrbe s črnim premogom in antracitom za 31 %, dizelskim gorivom za 28 %, utekočinjenim naftnim plinom za 23 %, zemeljskim plinom za 3 % in koksom za 2 %.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.