Kulturne dejavnosti na odru, 2022

Ključne statistike in primerjava s predepidemičnim letom 2019:

• kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so lani pripravili 24.347 prireditev ali približno 2 % manj kot v letu pred epidemijo;
• vse prireditve si je ogledalo skupno nekaj več kot 3,63 milijona obiskovalcev, v 2019 so jih našteli 4,45 milijona;
• obravnavane kulturne ustanove so organizirale 187 festivalov (tj. 50 manj), je pa na lanskih festivalih zvrstilo okrog 1.600 prireditev več.

Prireditev na odrih skoraj toliko kot pred epidemijo

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so na svojih odrih izvedle 24.347 prireditev: približno polovica (49 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov. 

Največ teh prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo (78 %), v gledališčih in obeh operah 20 %, v glasbenih ustanovah (na sedežih teh ustanov) pa le nekaj več kot 2 %, saj te večinoma gostujejo oz. nastopajo drugje; to razmerje se z leti ne spreminja. 

E-prireditev za virtualni prostor le za peščico

Kulturne prireditve so ponovno na odrih – o tem lahko sklepamo tudi na podlagi števila pripravljenih prireditev za virtualni prostor. V prvem epidemičnem letu 2020 so omenjene ustanove pripravile 3.974 e-prireditev, leto pozneje 3.597, lani pa »le« 564. Ogled teh prireditev je bil za 2021 ocenjen na okrog 1,4 milijona, lani pa si je e-prireditve ogledalo okrog 232.000 gledalcev oz. poslušalcev. Obiskanost je bila torej podobna: v povprečju si je leta 2021 e-prireditev ogledalo 389 ljudi, lani pa 411.

Približno 3,63 milijona obiskovalcev 

Vse prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so pritegnile skupno 3,63 milijona obiskovalcev, posamezno pa povprečno 149. 

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo 6.743 ali okoli 28 % vseh (22 % v 2019); večino brezplačnih prireditev so pripravili kulturni domovi. 

Sicer so obravnavane ustanove z vstopninami za prireditve iztržile približno 13,4 milijona evrov (v 2019: 16,3 milijona evrov); za posamezno vstopnico je bilo treba odšteti v povprečju 11 evrov: v kulturnih domovih povprečno 10,10 evra, v gledališčih in operah 10,50, v glasbenih ustanovah pa 17,50 evra.

Pestro festivalsko dogajanje

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so organizirali 187 festivalov, na katerih se je zvrstilo 6.262 prireditev. Največ, 88, je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 35 je bilo gledaliških in 23 filmskih festivalov; preostalih 41 festivalov – s 36 % vseh festivalskih prireditev – so kulturne ustanove uvrstile v kategorijo »drugo«. Opisale so jih kot otroški, mladinski, literarni, intermedijski ali vizualni, festival zvočnih sprehodov, etnološki ipd. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (126).

Zaposlenih v kulturnih ustanovah enako kot v 2019, zunanjih sodelavcev pa manj 

V obravnavanih kulturnih ustanovah je delalo 2.631 redno zaposlenih oseb in 12.885 zunanjih sodelavcev. V primerjavi z 2019 se je število prvih povečalo za 13, število drugih pa je od takrat še vedno manjše, in sicer za 434 oseb.

Med zunanjimi sodelavci so prevladovali prostovoljni delavci (28 %), sledili so samozaposleni v kulturi (23 %), tisti z avtorsko pogodbo (18 %), študenti (14 %) itd. Ta struktura ostaja med leti skoraj nespremenjena.

Dostop za gibalno ovirane osebe urejen pri večini ustanov, za senzorno ovirane pa v tretjini

Med kulturnimi ustanovami z lastnimi prostori za izvajanje kulturne dejavnosti jih je imelo urejen dostop za gibalno ovirane osebe 58 %, delno urejenega pa 35 %. Senzorno oviranim osebam je bil dostop povsem urejen ali pa vsaj delno urejen v 37 % teh ustanov, v preostalih 63 % pa tega še niso urejali. Kulturne ustanove v zadnjih sedmih letih niso občutneje izboljšale dostopa za te skupine obiskovalcev.

Vpliv epidemije covida-19 minimalen

V prejšnjem letu sta bila dva meseca še del obdobja epidemije. Izmed 160 omenjenih kulturnih ustanov nam jih je tako 81 poročalo, da je bila odrska dejavnost še okrnjena (144 v 2021), pri 79 pa epidemija ni imela več vpliva (18 v 2021).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.