Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite ter upravičenci do pokojnin, 2021

Izdatki za socialno zaščito presegli 13 milijard EUR

Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 13,1 milijarde EUR ali za 6,9 % več kot v 2020. Celotni izdatki za te programe so bili na letni ravni večji predvsem zaradi višjih izdatkov za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter brezposelnost.

Za socialno zaščito četrtina BDP

Slovenija je za socialno zaščito namenila četrtino (25,1 %) BDP ali za 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v 2021 se je njihov delež v BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP.

Po velikosti deležev dodeljenih sredstev so področja v okviru socialne zaščite, za katera se skupno nameni glavni delež BDP (približno 21 %), ostala razporejena približno enako kot v letu pred tem, vrednosti posameznih deležev pa so bile deloma drugačne. Področja so si sledila takole: starost (9,5 % BDP ali za 0,5 odstotne točke manj kot v 2020), bolezen in zdravstveno varstvo (8,3 % BDP ali za 0,3 odstotne točke manj), družina in otroci (1,9 % BDP ali približno enako) ter brezposelnost (1,7 % ali za 0,1 odstotne točke več).

Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke

Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 4.971 milijonov EUR oz. 38,6 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; ti so znašali 4.352 milijonov EUR ali tretjino vseh sredstev za socialne prejemke. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 973 milijonov EUR, ter izdatki za področji brezposelnost ter invalidnost. Preostalih 8,2 % vseh sredstev je bilo namenjenih še področjem smrt hranitelja družine, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev (subvencioniranje najemnin).

Večja povečanja zlasti pri izdatkih za področja brezposelnost, bolezen in zdravstveno varstvo ter družina in otroci

V celotni strukturi izdatkov za socialno zaščito so se izdatki povečali za večino področij, in sicer: izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo za 7,1 %, starost za 5,9 %, družina in otroci za 7,3 % ter invalidnost za 11,4 %. Najizraziteje so se povečali izdatki za področje brezposelnost, in sicer na letni ravni za 14 % zaradi interventnih ukrepov ob epidemiji covida-19.

Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite

Socialni prispevki so pomenili 66,3 % vseh virov za financiranje programov socialne zaščite; znašali so 8.721 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (5.205 milijonov EUR ali 39,6 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (3.516 milijonov EUR ali 26,7 % vseh virov financiranja). Vrednost deležev obeh vrst socialnih prispevkov se je v primerjavi z letom prej povečala (delež prispevkov delodajalcev za 1,7 odstotne točke in delež prispevkov zavarovancev za 3,2 odstotne točke).

Prispevki države so znašali 4.066 milijonov EUR, pri čemer se je delež teh v strukturi virov financiranja v primerjavi z letom prej zmanjšal za 6 odstotnih točk.

Upravičencev do pokojnine več

V Sloveniji sta bila leta 2021 665.802 upravičenca do pokojnin oz. za 0,2 % več kot leto prej, pri čemer se je število upravičencev do starostnih pokojnin povečalo (za 1,1 %), število upravičencev do invalidskih pokojnin in število upravičencev do pokojnin zaradi smrti hranitelja družine pa se je zmanjšalo (prvih za 7,7 %, drugih za 0,5 %).