Indeks stroškov dela, 2. četrtletje 2023
Stroški dela višji v vseh dejavnostih
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v medletni primerjavi na skupni ravni znova zvišali. Najbolj so se dvignili v rudarstvu.
Stroški dela ponovno narasli, najizraziteje v rudarstvu
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v letošnjem 2. četrtletju povprečno za 14,6 % višji kot v istem obdobju leto prej (v 1. četrtletju letos so na letni ravni zrasli za 7,1 %). Plače za tovrstno delovno uro so se prav tako dvignile za 14,6 %, drugi stroški dela pa za 14,0 %. Zvišanje je bilo posledica manjšega števila opravljenih delovnih ur in rasti plač v omenjenem obdobju; po podatkih mesečnega statističnega raziskovanja Plače zaposlenih pri pravnih osebah so se povprečne bruto plače na zaposleno osebo v tem obdobju dvignile za 9,9 %.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se zvišali v vseh dejavnostih, najizraziteje v rudarstvu (za 27,9 %), sledili sta javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 19,8 %) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 17,8 %). Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so v dejavnosti javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti zrasli predvsem zaradi povišanja uvrstitve delovnih mest (večinoma za en plačni razred) s 1. aprilom 2023 v okviru Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. V drugih dveh omenjenih dejavnostih je bila rast stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro povezana predvsem z višjimi izrednimi izplačili.
V prvem letošnjem četrtletju skoraj povsod v EU rast stroškov dela
Po podatkih Eurostata so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v 1. četrtletju letos v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v istem obdobju lani (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Irskem (za 1,2 %). Dvig je bil najizrazitejši v Bolgariji (za 15,3 %), sledili sta Romunija (za 14,2 %) in Litva (za 13,8 %). Na ravni EU so ti stroški v opazovanem obdobju zrasli za 5,0 %, v evrskem območju pa za 4,7 %; v Sloveniji so bili višji za 7,1 %. Za Grčijo ni bilo podatka.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v letošnjem 2. četrtletju povprečno za 14,6 % višji kot v istem obdobju leto prej (v 1. četrtletju letos so na letni ravni zrasli za 7,1 %). Plače za tovrstno delovno uro so se prav tako dvignile za 14,6 %, drugi stroški dela pa za 14,0 %. Zvišanje je bilo posledica manjšega števila opravljenih delovnih ur in rasti plač v omenjenem obdobju; po podatkih mesečnega statističnega raziskovanja Plače zaposlenih pri pravnih osebah so se povprečne bruto plače na zaposleno osebo v tem obdobju dvignile za 9,9 %.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se zvišali v vseh dejavnostih, najizraziteje v rudarstvu (za 27,9 %), sledili sta javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 19,8 %) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 17,8 %). Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so v dejavnosti javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti zrasli predvsem zaradi povišanja uvrstitve delovnih mest (večinoma za en plačni razred) s 1. aprilom 2023 v okviru Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. V drugih dveh omenjenih dejavnostih je bila rast stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro povezana predvsem z višjimi izrednimi izplačili.
V prvem letošnjem četrtletju skoraj povsod v EU rast stroškov dela
Po podatkih Eurostata so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v 1. četrtletju letos v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v istem obdobju lani (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Irskem (za 1,2 %). Dvig je bil najizrazitejši v Bolgariji (za 15,3 %), sledili sta Romunija (za 14,2 %) in Litva (za 13,8 %). Na ravni EU so ti stroški v opazovanem obdobju zrasli za 5,0 %, v evrskem območju pa za 4,7 %; v Sloveniji so bili višji za 7,1 %. Za Grčijo ni bilo podatka.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Indeks stroškov dela, Slovenija
Indeks stroškov dela, Slovenija
… ni podatka Iz podatkov so izločeni vplivi koledarja. | |||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Indeksi stroškov dela so bili s podatki za 1. četrtletje 2023 preračunani na bazno leto 2020. Zaradi zaokroževanja se podatki lahko nekoliko razlikujejo od že objavljenih podatkov za prejšnja četrtletja.
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.
Končni podatki bodo objavljeni po končani načrtovani reviziji raziskovanja, predvidoma do konca leta 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.
Končni podatki bodo objavljeni po končani načrtovani reviziji raziskovanja, predvidoma do konca leta 2024.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
