Eksperimentalna statistika: Delo prek digitalnih platform, 2022
Delo prek digitalnih platform opravljalo 30.000 oseb
Prek digitalnih platform je lani delalo približno enako število moških in žensk, večina jih je bila starih 35–54 let, največ pa jih je platforme uporabljalo za oddajanje nastanitev ali prodajo izdelkov.
Prek digitalnih platform večina oddajala nastanitve ali prodajala izdelke
Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, jih je v prejšnjem letu približno 30.000 imelo izkušnjo dela prek digitalnih platform v zadnjih 12 mesecih. Prek spletnih platform ali mobilnih aplikacij so ponujali svoje storitve, opravljali prevoz ljudi, hrane ali blaga, prodajali svoje izdelke ali oddajali nastanitev. Prevladujoči obliki dela prek spletnih platform sta bili prodaja izdelkov in oddaja različnih vrst nastanitev.
Mladi so predstavljali nekaj več kot četrtino vseh, ki so delali prek digitalnih platform
Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform, sta bila približno enako zastopana oba spola. Okoli 60 % jih je bilo starih med 35 in 54 let, nekaj več kot četrtino oseb, ki so delale prek spletnih platform, so predstavljali mladi (15–34 let), nekaj več kot desetino pa starejši od 54 let.
Večina opravila manj kot 30 delovnih ur na mesec
Nekaj več kot polovica vseh, ki so delali prek digitalnih platform, je tako delo opravila tudi v mesecu pred anketiranjem. Večina od teh jih je opravila manj kot 30 ur dela. Za več kot dve tretjini delavcev je dohodek iz tega dela predstavljal manj kot polovico skupnega mesečnega dohodka.
Večina tistih, ki so v prejšnjem letu delali prek digitalnih platform, je bila sicer zaposlenih ali samozaposlenih (86 %), preostali pa so se opredelili kot študenti, brezposelni ali upokojenci.
Digitalne platforme prispevale k novim oblikam zaposlitev na trgu dela
Pri delu prek digitalnih platform gre za odnos med tremi akterji:
- ponudnikom določene storitve ali izdelka (»platformni delavec«),
- stranko (fizična ali pravna oseba) in
- platformo ali aplikacijo, digitalno spletno storitvijo, ki omogoča interakcijo med dvema ali več različnimi (soodvisnimi) skupinami ponudnikov in strank.
Med platformami, ki posredujejo pri izmenjavi storitev in izdelkov, je zaznati različne stopnje (izvajanja) nadzora nad delavci. Nekatere imajo le manjšo vlogo in delujejo kot spletišče za lažjo izmenjavo storitev, druge pa z določanjem omejitev in pogojev plačila ter lokacije ali časa dela posegajo tako v organizacijo kot tudi v nadzor nad izvedbo.
Večina fleksibilna pri določanju svojega delovnega časa
Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform v zadnjem mesecu (tj. polovica vseh, ki so v 2022 opravili kakršno koli delo prek spletnih platform), si je 90 % oseb lahko samih določalo delovni čas za naloge, povezane s tem delom, ali pa so delo lahko samostojno razporedili znotraj določenih časovnih okvirov. Trije od štirih so lahko cene storitev oz. izdelkov določili sami ali pa so ceno postavili v dogovoru s platformo ali strankami.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, jih je v prejšnjem letu približno 30.000 imelo izkušnjo dela prek digitalnih platform v zadnjih 12 mesecih. Prek spletnih platform ali mobilnih aplikacij so ponujali svoje storitve, opravljali prevoz ljudi, hrane ali blaga, prodajali svoje izdelke ali oddajali nastanitev. Prevladujoči obliki dela prek spletnih platform sta bili prodaja izdelkov in oddaja različnih vrst nastanitev.
Mladi so predstavljali nekaj več kot četrtino vseh, ki so delali prek digitalnih platform
Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform, sta bila približno enako zastopana oba spola. Okoli 60 % jih je bilo starih med 35 in 54 let, nekaj več kot četrtino oseb, ki so delale prek spletnih platform, so predstavljali mladi (15–34 let), nekaj več kot desetino pa starejši od 54 let.
Večina opravila manj kot 30 delovnih ur na mesec
Nekaj več kot polovica vseh, ki so delali prek digitalnih platform, je tako delo opravila tudi v mesecu pred anketiranjem. Večina od teh jih je opravila manj kot 30 ur dela. Za več kot dve tretjini delavcev je dohodek iz tega dela predstavljal manj kot polovico skupnega mesečnega dohodka.
Večina tistih, ki so v prejšnjem letu delali prek digitalnih platform, je bila sicer zaposlenih ali samozaposlenih (86 %), preostali pa so se opredelili kot študenti, brezposelni ali upokojenci.
Digitalne platforme prispevale k novim oblikam zaposlitev na trgu dela
Pri delu prek digitalnih platform gre za odnos med tremi akterji:
- ponudnikom določene storitve ali izdelka (»platformni delavec«),
- stranko (fizična ali pravna oseba) in
- platformo ali aplikacijo, digitalno spletno storitvijo, ki omogoča interakcijo med dvema ali več različnimi (soodvisnimi) skupinami ponudnikov in strank.
Med platformami, ki posredujejo pri izmenjavi storitev in izdelkov, je zaznati različne stopnje (izvajanja) nadzora nad delavci. Nekatere imajo le manjšo vlogo in delujejo kot spletišče za lažjo izmenjavo storitev, druge pa z določanjem omejitev in pogojev plačila ter lokacije ali časa dela posegajo tako v organizacijo kot tudi v nadzor nad izvedbo.
Večina fleksibilna pri določanju svojega delovnega časa
Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform v zadnjem mesecu (tj. polovica vseh, ki so v 2022 opravili kakršno koli delo prek spletnih platform), si je 90 % oseb lahko samih določalo delovni čas za naloge, povezane s tem delom, ali pa so delo lahko samostojno razporedili znotraj določenih časovnih okvirov. Trije od štirih so lahko cene storitev oz. izdelkov določili sami ali pa so ceno postavili v dogovoru s platformo ali strankami.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki so rezultat pilotnega zbiranja modula o delu prek digitalnih platform, ki smo ga v sklopu raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo izvedli v letu 2022. Na vprašanja o delu prek platform so odgovarjale vse osebe, stare od 15 do 64 let, ki so odgovarjale v drugem valu anketiranja. Zbiranje je potekalo celo leto.
Tisti, ki so prek platform oddajali nastanitve, se štejejo med »platformne delavce«, če so opravljali tudi s tem povezane naloge: čiščenje nastanitev, urejanje ali pripravljanje oglasa, objava oglasa, urejanje nastanitve.
Tisti, ki so prek platform prodajali izdelke, se štejejo med »platformne delavce«, če so izdelke izdelali ali pridobili za prodajo. Prodaja lastnih rabljenih izdelkov (npr. otroških oblačil), se ne šteje za delo prek digitalnih platform.
Splošna pojasnila o tem raziskovanju so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Tisti, ki so prek platform oddajali nastanitve, se štejejo med »platformne delavce«, če so opravljali tudi s tem povezane naloge: čiščenje nastanitev, urejanje ali pripravljanje oglasa, objava oglasa, urejanje nastanitve.
Tisti, ki so prek platform prodajali izdelke, se štejejo med »platformne delavce«, če so izdelke izdelali ali pridobili za prodajo. Prodaja lastnih rabljenih izdelkov (npr. otroških oblačil), se ne šteje za delo prek digitalnih platform.
Splošna pojasnila o tem raziskovanju so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.