Rojeni, 2022
Število rojstev upadlo za 7 %
Rodilo se je 17.627 otrok oz. 7 % manj kot leto prej. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta. Najpogosteje izbrani imeni sta bili prvič Mia in znova Luka.
Na 1.000 prebivalcev najmanj rojstev doslej
Lani se je v Sloveniji rodilo 9.051 dečkov in 8.576 deklic, skupno 17.627 otrok. V primerjavi z letom 2021 jih je bilo za 1.357 manj.
V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na 5. mesto med leti z najmanj rojstvi. Najmanjša generacija je bila rojena v letu 2003, sledijo leta 2001, 2002 in 1999.
Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8,4 otroka, kar je najmanj doslej. Na to vrednost sta vplivala majhno število rojstev in hkrati največje število prebivalcev, odkar spremljamo ta podatek.
Povprečna starost matere ob rojstvu otroka zadnja štiri leta nespremenjena
Zadnja štiri leta, od 2019, se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, so imele 29,6 leta. To sta sicer najvišji vrednosti po drugi svetovni vojni.
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2022 znašala 1,55. Sorazmerno največ otrok so rodile matere v starosti 26–32 let. Skoraj polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 % pa drugorojencev. Vrednosti so podobne kot v letu pred tem.
Več kot polovica otrok se je rodilo neporočenim materam
7.534 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 10.093 (57 %) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
15 % otrok so rodile tuje državljanke
2.704 (15 %) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med temi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (46 %); sledile so državljanke Kosova (20 %). Državljank držav drugih članic EU je bilo 11 %, največ državljank Hrvaške.
Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta), tolikšna razlika je bila tudi pri starosti ob rojstvu prvega otroka. Enako je bilo tudi leto prej.
Še nekaj zanimivosti o otrocih, rojenih v 2022
Naravni prirast drugi najnižji po letu 1945
Naravni prirast je v Sloveniji negativen od 2017, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil prejšnje leto pozitiven samo v septembru. Na letni ravni je znašal –4.865 prebivalcev oz. –2,3 na 1.000 prebivalcev.
Tabele z najnovejšimi podatki o rojenih, njihovih imenih in naravnem gibanju prebivalstva so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Lani se je v Sloveniji rodilo 9.051 dečkov in 8.576 deklic, skupno 17.627 otrok. V primerjavi z letom 2021 jih je bilo za 1.357 manj.
V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na 5. mesto med leti z najmanj rojstvi. Najmanjša generacija je bila rojena v letu 2003, sledijo leta 2001, 2002 in 1999.
Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8,4 otroka, kar je najmanj doslej. Na to vrednost sta vplivala majhno število rojstev in hkrati največje število prebivalcev, odkar spremljamo ta podatek.
Povprečna starost matere ob rojstvu otroka zadnja štiri leta nespremenjena
Zadnja štiri leta, od 2019, se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, so imele 29,6 leta. To sta sicer najvišji vrednosti po drugi svetovni vojni.
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2022 znašala 1,55. Sorazmerno največ otrok so rodile matere v starosti 26–32 let. Skoraj polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 % pa drugorojencev. Vrednosti so podobne kot v letu pred tem.
Več kot polovica otrok se je rodilo neporočenim materam
7.534 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 10.093 (57 %) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
15 % otrok so rodile tuje državljanke
2.704 (15 %) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med temi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (46 %); sledile so državljanke Kosova (20 %). Državljank držav drugih članic EU je bilo 11 %, največ državljank Hrvaške.
Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta), tolikšna razlika je bila tudi pri starosti ob rojstvu prvega otroka. Enako je bilo tudi leto prej.
Še nekaj zanimivosti o otrocih, rojenih v 2022
- Potem ko je ime Filip na 1. mestu najbolj priljubljenih imen za dečke po 22 letih v 2021 zamenjalo Luko, se je slednje ime lani vrnilo na vrh lestvice. Starši so ime Luka izbrali za 227 (2,5 %) novorojenih dečkov.
- Pri deklicah se najbolj priljubljeno ime med leti precej spreminja. Lani je največ novorojenk, prvič doslej, dobilo ime Mia. Tako so jih starši poimenovali 187 (2,2 %). Pred 25 leti je to ime dobilo 12 deklic, s čimer se je po pogostosti uvrstilo na 118. mesto. Od 2019 do 2021 je bilo ime na 3. mestu med novorojenimi deklicami.
- Med 5 najpogostejših imen novorojenčkov v 2022 so se poleg Luka in Mie uvrstili še Nik, Filip, Mark, Jakob ter Ema, Zala, Hana in Julija.
- Novorojene dečke so starši poimenovali s skoraj 1.400 različnimi imeni, deklice pa z nekaj več kot 1.300. Med temi imeni jih je bilo 60 % dodeljenih samo enkrat. Sestavljeno ime so prejeli 3 % otrok, sestavljen priimek pa 6 % otrok – spol pri tem ni bil pomemben. Sestavljen priimek in sestavljeno ime hkrati je dobilo 53 otrok – 24 dečkov in 29 deklic.
- Rojenih je bilo 220 parov dvojčkov, 81 mešanih parov, 73-krat sta se rodila po dva dečka, 66-krat pa po dve deklici.
- Na dan se je rodilo v povprečju 48 otrok (štirje manj kot leto prej), med koncem tedna v povprečju 9 manj (39), na običajni delovni dan (od ponedeljka do petka) pa 52. Največ se jih je rodilo v petek, 14. oktobra (81), najmanj v nedeljo, 11. decembra (24).
- 45 otrok se je rodilo prav na rojstni dan svojih mater, 56 na rojstni dan svojih očetov, 12 pa na obletnico poroke staršev.
Naravni prirast drugi najnižji po letu 1945
Naravni prirast je v Sloveniji negativen od 2017, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil prejšnje leto pozitiven samo v septembru. Na letni ravni je znašal –4.865 prebivalcev oz. –2,3 na 1.000 prebivalcev.
Tabele z najnovejšimi podatki o rojenih, njihovih imenih in naravnem gibanju prebivalstva so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Živorojeni, Slovenija
Živorojeni otroci, Slovenija
|
Najpogostejša imena v letu 2022 živorojenih otrok, Slovenija
|
Naravni prirast, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.