Odločitve tožilstev in sodišč v kazenskih zadevah, 2022
Manj polnoletnih ovadenih in obsojenih, več mladoletnikov ovadenih, vendar ti v manj primerih spoznani za krive
Število ovadenih odraslih je bilo lani manjše za 3,5 %, število obsojenih pa za 6,3 %. Pri petini ovadb je šlo za vse vrste tatvin. Mladoletnikov je bilo ovadenih za 8,7 % več, a so jim izrekli za 18,5 % manj kazni oz. vzgojnih ukrepov, v dveh tretjinah kot nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
Vloženih manj ovadb zoper polnoletne osebe, manj tudi zastaranih primerov
Tožilstva so ovadila 23.819 polnoletnih oseb ali za 3,5 % manj kot leto pred tem. Največ ovadb (59 %) je bilo zavrženih. V 39 % primerov ni bilo utemeljenega suma za kaznivo dejanje (za štiri odstotne točke manj kot leto prej).
V dveh tretjinah primerov mladoletnikom kot glavna sankcija določeno nadzorstvo organa socialnega skrbstva
Vzgojni ukrep ali kazen so na sodiščih izrekli 194 mladoletnim osebam. Število je bilo na letni ravni za skoraj petino manjše. V nasprotju z letom prej, ko v mladoletniški zapor ni odšla nobena mladoletna oseba, sta bila lani taka primera dva. Med vzgojnimi ukrepi je z 69 % prevladovalo nadzorstvo socialnega skrbstva (za osem odstotnih točk več kot leto prej).
Najpogosteje določena zaporna kazen, pogosteje izrečena moškim
Obsojeni polnoletni so bili v večini primerov moški. Od skupno 5.373 obsojenih je bilo 85,6 % moških in 14,4 % žensk. Zaporna kazen je bila enako kot v prejšnjih letih določena najpogosteje, vendar jih bo le 27 % kazen odslužilo v zaporu, preostalim 73 % pa je bila izrečena pogojna zaporna kazen. Denarna kazen je bila izrečena 426 obsojenim osebam, med njimi je bilo 86,2 % moških in 13,8 % žensk.
Pri obsojencih zaradi kaznivih dejanj na prvem mestu tatvina
Največ obsodb je bilo za kazniva dejanja zoper premoženje; med temi so bile najpogostejše tatvine (38,2 %) in goljufije (16,8 %). Ti dve kaznivi dejanji sta predstavljali več kot polovico obsodb, povezanih s kaznivimi dejanji zoper premoženje.
Za ponarejanje listin, ki je zajemalo 82,2 % vseh obsodb med kaznivimi dejanji zoper pravni promet, je bil obsojenih 578 polnoletnih storilcev.
Za kazniva dejanja zoper javni red in mir so bili storilci najpogosteje (v 43 % tovrstnih kaznivih dejanj) obsojeni zaradi nezakonitega prehajanja državne meje. Obsodba na podlagi tega je bila izrečena 226 polnoletnim storilcem.
Obsojene ženske so pri vrstah kaznivih dejanj največji delež med spoloma dosegle pri kaznivih dejanjih zoper pravosodje (30,6 %, moški 69,4 %), najmanj pa pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost (4,2 %, moški 95,8 %).

Število ovadb pravnih oseb od leta 2015 upada, kazensko odgovornih pa več
Po končanih kazenskih postopkih tožilstev je bilo po 958 ovadbah pravnih oseb 85,0 % teh zavrženih. Čeprav število vloženih ovadb zoper pravne osebe od leta 2015 upada, je bilo lani 29 pravnih oseb spoznanih za kazensko odgovorne za kaznivo dejanje. To je bilo za 20,8 % več kot leto prej in za 61,1 % več kot v 2020. Pravne osebe so bile v večini primerov (6) obsojene za kršitev temeljnih pravic delavcev, v petih primerih je šlo za poslovno goljufijo in v treh za ponarejanje oz. uničevanje listin.
Tožilstva so ovadila 23.819 polnoletnih oseb ali za 3,5 % manj kot leto pred tem. Največ ovadb (59 %) je bilo zavrženih. V 39 % primerov ni bilo utemeljenega suma za kaznivo dejanje (za štiri odstotne točke manj kot leto prej).
V dveh tretjinah primerov mladoletnikom kot glavna sankcija določeno nadzorstvo organa socialnega skrbstva
Vzgojni ukrep ali kazen so na sodiščih izrekli 194 mladoletnim osebam. Število je bilo na letni ravni za skoraj petino manjše. V nasprotju z letom prej, ko v mladoletniški zapor ni odšla nobena mladoletna oseba, sta bila lani taka primera dva. Med vzgojnimi ukrepi je z 69 % prevladovalo nadzorstvo socialnega skrbstva (za osem odstotnih točk več kot leto prej).
Najpogosteje določena zaporna kazen, pogosteje izrečena moškim
Obsojeni polnoletni so bili v večini primerov moški. Od skupno 5.373 obsojenih je bilo 85,6 % moških in 14,4 % žensk. Zaporna kazen je bila enako kot v prejšnjih letih določena najpogosteje, vendar jih bo le 27 % kazen odslužilo v zaporu, preostalim 73 % pa je bila izrečena pogojna zaporna kazen. Denarna kazen je bila izrečena 426 obsojenim osebam, med njimi je bilo 86,2 % moških in 13,8 % žensk.
Pri obsojencih zaradi kaznivih dejanj na prvem mestu tatvina
Največ obsodb je bilo za kazniva dejanja zoper premoženje; med temi so bile najpogostejše tatvine (38,2 %) in goljufije (16,8 %). Ti dve kaznivi dejanji sta predstavljali več kot polovico obsodb, povezanih s kaznivimi dejanji zoper premoženje.
Za ponarejanje listin, ki je zajemalo 82,2 % vseh obsodb med kaznivimi dejanji zoper pravni promet, je bil obsojenih 578 polnoletnih storilcev.
Za kazniva dejanja zoper javni red in mir so bili storilci najpogosteje (v 43 % tovrstnih kaznivih dejanj) obsojeni zaradi nezakonitega prehajanja državne meje. Obsodba na podlagi tega je bila izrečena 226 polnoletnim storilcem.
Obsojene ženske so pri vrstah kaznivih dejanj največji delež med spoloma dosegle pri kaznivih dejanjih zoper pravosodje (30,6 %, moški 69,4 %), najmanj pa pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost (4,2 %, moški 95,8 %).
Število ovadb pravnih oseb od leta 2015 upada, kazensko odgovornih pa več
Po končanih kazenskih postopkih tožilstev je bilo po 958 ovadbah pravnih oseb 85,0 % teh zavrženih. Čeprav število vloženih ovadb zoper pravne osebe od leta 2015 upada, je bilo lani 29 pravnih oseb spoznanih za kazensko odgovorne za kaznivo dejanje. To je bilo za 20,8 % več kot leto prej in za 61,1 % več kot v 2020. Pravne osebe so bile v večini primerov (6) obsojene za kršitev temeljnih pravic delavcev, v petih primerih je šlo za poslovno goljufijo in v treh za ponarejanje oz. uničevanje listin.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Razlogi za zavrženje ovadb pri polnoletnih storilcih, Slovenija
|
Mladoletne osebe, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen, po vrsti glavne kazni in spolu, Slovenija
|
Obsojeni polnoletni storilci po spolu in glavni kazenski sankciji, Slovenija
|
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.