Indeksi cen življenjskih potrebščin, maj 2023
Inflacija na letni ravni 8,4-odstotna, na mesečni 1,1-odstotna
Cene so v enem letu v povprečju zrasle za 8,4 %. Na letno inflacijo je najbolj vplivala za 14,7 % dražja hrana. Mesečna inflacija je bila 1,1-odstotna. K temu so največ prispevale višje cene tobaka (za 4,5 %), počitniških paketov (4,2 %) in hrane (1,1 %).
Letna inflacija najnižja v zadnjih 12 mesecih
Letna rast cen je bila 8,4-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 8,1-odstotna).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 8,4 %, cene storitev pa za 8,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10,0 %, poltrajno blago za 5,5 % in trajno blago za 4,9 %.
Največji vpliv (2,3 odstotne točke) na inflacijo so imele višje cene hrane (za 14,7 %). Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor (za 45,9 %). Za 7,7 % višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo so prispevale 0,8 odstotne točke. Po 0,7 odstotne točke so dodale podražitve električne energije (za 24,0 %) ter izdelkov in storitev za stanovanje (za 8,9 %). Po 0,6 odstotne točke vpliva so imele višje cene v skupinah zdravstvo (za 10,6 %), restavracije in hoteli (za 8,8 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 7,8 %).
Po drugi strani so pocenitve tekočih goriv (za 24,4 %), dizelskega goriva (za 14,6 %) in bencina (za 10,2 %) inflacijo skupno ublažile za 0,9 odstotne točke.
Mesečna rast cen 1,1-odstotna
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 %.
Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve tobaka (za 4,5 %), sledile so višje cene počitniških paketov (za 4,2 %) in hrane (za 1,1 %). Vsaka izmed omenjenih skupin je inflacijo dvignila za 0,2 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve toplotne energije (za 8,4 %), zbiranja odpadkov (5,2 %), oblačil (za 1,9 %) in gostinskih storitev (za 1,1 %) ter višje cene v zdravstvu (za 0,9 %).
V zadnjem mesecu ni bilo opaznejših pocenitev.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 8,1-odstotna (maja lani 8,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 %, cene blaga pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,7 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 3,5 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU aprila 7,0-odstotna (mesec prej 6,9-odstotna) in v državah članicah EU 8,1-odstotna (mesec prej 8,3-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (24,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,2 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letna rast cen je bila 8,4-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 8,1-odstotna).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 8,4 %, cene storitev pa za 8,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10,0 %, poltrajno blago za 5,5 % in trajno blago za 4,9 %.
Največji vpliv (2,3 odstotne točke) na inflacijo so imele višje cene hrane (za 14,7 %). Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor (za 45,9 %). Za 7,7 % višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo so prispevale 0,8 odstotne točke. Po 0,7 odstotne točke so dodale podražitve električne energije (za 24,0 %) ter izdelkov in storitev za stanovanje (za 8,9 %). Po 0,6 odstotne točke vpliva so imele višje cene v skupinah zdravstvo (za 10,6 %), restavracije in hoteli (za 8,8 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 7,8 %).
Po drugi strani so pocenitve tekočih goriv (za 24,4 %), dizelskega goriva (za 14,6 %) in bencina (za 10,2 %) inflacijo skupno ublažile za 0,9 odstotne točke.
Mesečna rast cen 1,1-odstotna
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 %.
Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve tobaka (za 4,5 %), sledile so višje cene počitniških paketov (za 4,2 %) in hrane (za 1,1 %). Vsaka izmed omenjenih skupin je inflacijo dvignila za 0,2 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve toplotne energije (za 8,4 %), zbiranja odpadkov (5,2 %), oblačil (za 1,9 %) in gostinskih storitev (za 1,1 %) ter višje cene v zdravstvu (za 0,9 %).
V zadnjem mesecu ni bilo opaznejših pocenitev.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 8,1-odstotna (maja lani 8,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 %, cene blaga pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,7 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 3,5 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU aprila 7,0-odstotna (mesec prej 6,9-odstotna) in v državah članicah EU 8,1-odstotna (mesec prej 8,3-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (24,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,2 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.