Diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, 2022
Diplomantov terciarnega izobraževanja manj kot leto prej
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo približno 500 študentov manj kot v letu pred tem.
Približno 16.100 diplomantov terciarnega izobraževanja
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo 16.111 študentov oz. za 3,3 % manj kot leto prej. Na višjih strokovnih šolah je bilo diplomantov za 0,6 % več (2.233), na visokošolskih zavodih pa za 3,9 % manj (13.878). 62,3 % visokošolskih diplomantov je pridobilo izobrazbo 1. stopnje, 34,4 % izobrazbo 2. stopnje, 3,3 % pa izobrazbo 3. stopnje. Podobno kot v prejšnjih letih je bilo med diplomanti več žensk kot moških in več rednih študentov kot izrednih.
Največ diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava
V primerjavi z letom prej je študij uspešno zaključilo manj diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen na področjih Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (za 9,8 % več), Naravoslovje, matematika in statistika (za 7,1 % več), Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (za 2,5 % več) ter Zdravstvo in socialna varnost (za 1,3 % več).
Podobno kot pri prejšnjih generacijah je tudi v tej največji delež diplomantov zaključil študij s področij Poslovne in upravne vede, pravo (18,3 %) ter Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (17,9 %).
Med diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved (20,1 %), najmanjši pa na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (1,6 %). Največji delež moških je diplomiral na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (32,8 % med diplomanti), najmanjši pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,6 % med diplomanti).
44 % diplomantov mlajših od 25 let
Podobno kot leto prej je pri manj kot 25 letih študij uspešno zaključilo 44 % diplomantov, povprečna starost diplomanta pa se ni občutneje spremenila – znašala je 27,3 leta.
Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega študija (23,9 leta). 81 % teh je imelo ob zaključku študija manj kot 25 let, približno 96 % pa je bilo rednih študentov.
Sledili so diplomanti enovitega magistrskega študija (26,3 leta) in visokošolskega strokovnega študija (27,7 leta). Med zadnjimi jih je bila polovica ob diplomiranju mlajših od 25 let, približno 58 % pa rednih študentov.
Preostali diplomanti so bili v povprečju starejši od 29 let, najstarejši med njimi so bili doktorski diplomanti (36,7 leta).
Med diplomanti skoraj 1.200 tujih
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je že tretje leto zapored uspešno zaključilo več kot 1.000 študentov s tujim državljanstvom, in sicer 1.171 ali 3,5 % več kot v letu pred tem.
Njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja je znašal 7,4 %, z vidika vrste izobraževanja pa je bil največji med diplomanti doktorskega izobraževanja (16,2 %).
Približno 48 % tujih diplomantov je pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, približno 43 % visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, nekaj več kot 6 % doktorat znanosti, približno 3 % pa višjo strokovno izobrazbo.
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo 16.111 študentov oz. za 3,3 % manj kot leto prej. Na višjih strokovnih šolah je bilo diplomantov za 0,6 % več (2.233), na visokošolskih zavodih pa za 3,9 % manj (13.878). 62,3 % visokošolskih diplomantov je pridobilo izobrazbo 1. stopnje, 34,4 % izobrazbo 2. stopnje, 3,3 % pa izobrazbo 3. stopnje. Podobno kot v prejšnjih letih je bilo med diplomanti več žensk kot moških in več rednih študentov kot izrednih.
Največ diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava
V primerjavi z letom prej je študij uspešno zaključilo manj diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen na področjih Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (za 9,8 % več), Naravoslovje, matematika in statistika (za 7,1 % več), Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (za 2,5 % več) ter Zdravstvo in socialna varnost (za 1,3 % več).
Podobno kot pri prejšnjih generacijah je tudi v tej največji delež diplomantov zaključil študij s področij Poslovne in upravne vede, pravo (18,3 %) ter Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (17,9 %).
Med diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved (20,1 %), najmanjši pa na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (1,6 %). Največji delež moških je diplomiral na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (32,8 % med diplomanti), najmanjši pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,6 % med diplomanti).
44 % diplomantov mlajših od 25 let
Podobno kot leto prej je pri manj kot 25 letih študij uspešno zaključilo 44 % diplomantov, povprečna starost diplomanta pa se ni občutneje spremenila – znašala je 27,3 leta.
Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega študija (23,9 leta). 81 % teh je imelo ob zaključku študija manj kot 25 let, približno 96 % pa je bilo rednih študentov.
Sledili so diplomanti enovitega magistrskega študija (26,3 leta) in visokošolskega strokovnega študija (27,7 leta). Med zadnjimi jih je bila polovica ob diplomiranju mlajših od 25 let, približno 58 % pa rednih študentov.
Preostali diplomanti so bili v povprečju starejši od 29 let, najstarejši med njimi so bili doktorski diplomanti (36,7 leta).
Med diplomanti skoraj 1.200 tujih
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je že tretje leto zapored uspešno zaključilo več kot 1.000 študentov s tujim državljanstvom, in sicer 1.171 ali 3,5 % več kot v letu pred tem.
Njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja je znašal 7,4 %, z vidika vrste izobraževanja pa je bil največji med diplomanti doktorskega izobraževanja (16,2 %).
Približno 48 % tujih diplomantov je pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, približno 43 % visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, nekaj več kot 6 % doktorat znanosti, približno 3 % pa višjo strokovno izobrazbo.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Diplomanti terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja, Slovenija, 2022
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)