Delovno aktivno prebivalstvo, februar 2023

Ključne statistike:

• 0,2 % delovno aktivnih oseb več na mesečni ravni;
• 1,3 % več delovno aktivnih v gradbeništvu v primerjavi z januarjem;
• 14,1 % delovno aktivnih oseb (brez kmetov) so predstavljali tuji državljani.

Delovno aktivnih več na mesečni in letni ravni 

Število delovno aktivnih se je februarja v primerjavi z mesecem prej povečalo za nekaj manj kot 2.200 ali za 0,2 % (na približno 928.900), na letni ravni pa za 1,8 %. V mesečni primerjavi je bilo več tako zaposlenih kot samozaposlenih; prvih za 0,2 % (skupno približno 829.900), drugih pa za 0,3 % (skupno nekaj manj kot 99.000). Tudi v primerjavi s prejšnjim februarjem se je število obojih povečalo, in sicer prvih za 1,7 %, drugih pa za 2,4 %. 

Na mesečni ravni je zraslo število delovno aktivnih obeh spolov. Delovno aktivnih moških je bilo približno 510.800 (ali za 0,2 % več), delovno aktivnih žensk pa približno 418.100 (ali za 0,3 % več). Na letni ravni se je število delovno aktivnih moških povečalo za 1,8 %, število delovno aktivnih žensk pa za 1,7 %. 

Najizrazitejše povečanje v gradbeništvu

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z januarjem povečalo v večini dejavnosti, razen v predelovalnih dejavnostih, trgovini, vzdrževanju in popravilih, poslovanju z nepremičninami ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Rast je bila največja v gradbeništvu, obsegala je 1,3 % (ali nekaj manj kot 1.000 oseb, skupno jih je bilo okoli 74.700). To je skoraj polovica mesečnega prirasta delovno aktivnih oseb. Na letni ravni se je njihovo število v gradbeništvu povečalo za 6,1 %.

Na mesečni ravni je število delovno aktivnih najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,1 % (za približno 140 oseb, na približno 211.500). V primerjavi s prejšnjim februarjem pa je bilo delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih več, in sicer za 1,1 %.

Število delovno aktivnih tujih državljanov narašča

Na mesečni ravni je število delovno aktivnih tujih državljanov (brez kmetov) zraslo za 1,0 % (ali za približno 1.300, na nekaj več kot 128.000); predstavljali so 14,1 % vseh delovno aktivnih  oseb (brez kmetov). Povečanje je bilo najizrazitejše v gradbeništvu (rast za približno 800 oseb ali za 2,3 %). Med delovno aktivnimi tujimi državljani jih je bilo približno 17.600 iz članic EU (ali 13,7 % vseh delovno aktivnih tujih državljanov) in približno 110.400 iz drugih držav (ali 86,3 % delovno aktivnih tujih državljanov). Med vsemi delovno aktivnimi tujimi državljani je bilo 76,8 % moških (približno 98.200 oseb) in 23,2 % žensk (približno 29.800 oseb). Prvi so bili najbolj zastopani v gradbeništvu (35,3 % delovno aktivnih tujcev ali približno 34.700 oseb), druge pa v predelovalnih dejavnostih (29,3 % delovno aktivnih tujk ali približno 8.700 oseb).

Pregled podatkov po letih kaže, da se delež delovno aktivnih tujih državljanov (brez kmetov) povečuje. Med letoma 2010 in 2022 se je dvignil za 7,1 odstotne točke (iz približno 56.600, na okoli 130.300 oseb). Leta 2010 je bila vsaka 14. delovno aktivna oseba tuji državljan, lani pa vsaka 7. Leta 2010 je bilo 7,5 % delovno aktivnih tujih državljanov iz članic EU, 92,5 % pa iz drugih držav; leta 2022 je bilo 13,6 % državljanov članic EU, 86,4 % pa državljanov drugih držav. Na spremembo deleža delovno aktivnih tujih državljanov iz članic EU je deloma vplivala tudi priključitev Hrvaške leta 2013 ter izstop Združenega kraljestva leta 2020.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.