Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 4. četrtletje 2022
Stopnja brezposelnosti pod 4 %
Na slovenskem trgu dela smo zaznali izredno nizko stopnjo brezposelnosti. V zadnjem četrtletju lani je upadla pod 4 %.
Ključne statistike raziskovanja:
- 35.000 brezposelnih oseb (6.000 manj kot v četrtletju prej);
- 982.000 delovno aktivnih oseb (14.000 manj);
- 3,5-odstotna stopnja brezposelnosti (za 0,5 odstotne točke nižja);
- 56,3-odstotna stopnja delovne aktivnosti (upad za 0,9 odstotne točke);
- 78,2-odstotna stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let.
Stopnja brezposelnosti še naprej upada
V opazovanem četrtletju je bilo brezposelnih 35.000 oseb. To je bilo za 15 % (6.000 oseb) manj kot v četrtletju prej in za skoraj četrtino (24 % oziroma 11.000 oseb) manj kot v istem obdobju pred enim letom.
Stopnja brezposelnosti je bila najnižja do zdaj, znašala je 3,5 %. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bila nižja za 0,5 odstotne točke, v primerjavi z istim četrtletjem leto prej pa za 1,1 odstotne točke. Med moškimi je znašala 3,2 %, med ženskami pa 3,8 %. Pri obeh spolih je stopnja brezposelnosti v primerjavi s četrtletjem prej upadla – pri moških za 0,7 odstotne točke, pri ženskah pa za 0,3 odstotne točke.
Število delovno aktivnih v primerjavi z istim obdobjem leto prej približno enako
Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo delovno aktivnih 982.000 oseb. Njihovo število je bilo približno enako kot pred letom dni. Tudi stopnja delovne aktivnosti je ostala enaka, 56,3-odstotna.
83 % delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 % jih je bilo samozaposlenih, 2 % delovno aktivnih sta opravljala študentsko delo, 3 % pa so delali v drugih oblikah dela ali pomagali na družinski kmetiji oz. v družinskem podjetju.
Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je bila 78,2-odstotna. Delež delovno aktivnih v tej starostni skupini je bil med moškimi za skoraj 8 odstotnih točk višji kot med ženskami.
Večina neaktivnih oseb so dijaki, študenti in upokojenci
V raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo neaktivne v starostni skupini 15–74 let delimo na tri kategorije, in sicer osebe, ki (i) želijo delati, vendar dela ne iščejo, (ii) iščejo delo, vendar ga niso pripravljene sprejeti v dveh tednih, in (iii) ne želijo delati, zato dela ne iščejo.
V opazovanem četrtletju je bilo takšnih 561.000 oseb, od tega 46 % moških in 54 % žensk. V primerjavi s četrtletjem prej se je število neaktivnih povečalo za 5 %. Med njimi je večina (96 %) tistih, ki ne želijo delati in zato dela ne iščejo. Četrtino teh so predstavljali dijaki in študenti, dve tretjini pa upokojenci.
- 35.000 brezposelnih oseb (6.000 manj kot v četrtletju prej);
- 982.000 delovno aktivnih oseb (14.000 manj);
- 3,5-odstotna stopnja brezposelnosti (za 0,5 odstotne točke nižja);
- 56,3-odstotna stopnja delovne aktivnosti (upad za 0,9 odstotne točke);
- 78,2-odstotna stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let.
Stopnja brezposelnosti še naprej upada
V opazovanem četrtletju je bilo brezposelnih 35.000 oseb. To je bilo za 15 % (6.000 oseb) manj kot v četrtletju prej in za skoraj četrtino (24 % oziroma 11.000 oseb) manj kot v istem obdobju pred enim letom.
Stopnja brezposelnosti je bila najnižja do zdaj, znašala je 3,5 %. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bila nižja za 0,5 odstotne točke, v primerjavi z istim četrtletjem leto prej pa za 1,1 odstotne točke. Med moškimi je znašala 3,2 %, med ženskami pa 3,8 %. Pri obeh spolih je stopnja brezposelnosti v primerjavi s četrtletjem prej upadla – pri moških za 0,7 odstotne točke, pri ženskah pa za 0,3 odstotne točke.
Število delovno aktivnih v primerjavi z istim obdobjem leto prej približno enako
Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo delovno aktivnih 982.000 oseb. Njihovo število je bilo približno enako kot pred letom dni. Tudi stopnja delovne aktivnosti je ostala enaka, 56,3-odstotna.
83 % delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 % jih je bilo samozaposlenih, 2 % delovno aktivnih sta opravljala študentsko delo, 3 % pa so delali v drugih oblikah dela ali pomagali na družinski kmetiji oz. v družinskem podjetju.
Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je bila 78,2-odstotna. Delež delovno aktivnih v tej starostni skupini je bil med moškimi za skoraj 8 odstotnih točk višji kot med ženskami.
Večina neaktivnih oseb so dijaki, študenti in upokojenci
V raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo neaktivne v starostni skupini 15–74 let delimo na tri kategorije, in sicer osebe, ki (i) želijo delati, vendar dela ne iščejo, (ii) iščejo delo, vendar ga niso pripravljene sprejeti v dveh tednih, in (iii) ne želijo delati, zato dela ne iščejo.
V opazovanem četrtletju je bilo takšnih 561.000 oseb, od tega 46 % moških in 54 % žensk. V primerjavi s četrtletjem prej se je število neaktivnih povečalo za 5 %. Med njimi je večina (96 %) tistih, ki ne želijo delati in zato dela ne iščejo. Četrtino teh so predstavljali dijaki in študenti, dve tretjini pa upokojenci.
Prebivalstvo po aktivnosti (v 1.000), Slovenija
Oznaka: M - manj zanesljiva ocena – previdna uporaba Nekateri seštevki se ne ujemajo zaradi zaokroževanja. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivno prebivalstvo sodijo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela: zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta; zaradi izobraževanja ali usposabljanja povezanega z delom. Kot delovno aktivne po novem obravnavamo tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne iz drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če je predvideno, da ta odsotnost ne bo trajala več kot tri mesece (oz. da bo trajala tri mesece ali manj).
Med neaktivno prebivalstvo uvrščamo osebe, stare 15–89 let, ki niso razvrščene med delovno aktivno prebivalstvo ali brezposelne osebe in osebe starejše od 89 let.
Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.
Med neaktivno prebivalstvo uvrščamo osebe, stare 15–89 let, ki niso razvrščene med delovno aktivno prebivalstvo ali brezposelne osebe in osebe starejše od 89 let.
Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.