Pustovanje
Pust 2023
Pred nami so pustni dnevi, čas norčij in dobre hrane. Kaj o tem lahko pove statistika?
Čas norčij in pustnih šem
Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. V prvih enajstih mesecih prejšnjega leta smo uvozili za skoraj 12 milijonov EUR prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov; največ, po 20 % skupne vrednosti uvoza, iz Italije in Kitajske.
S pustom sta povezana tudi dva priimka, ki ju najdemo med prebivalci Slovenije: lani se jih je 352 pisalo Pust, 10 pa Šema.
Kurenti
Eden najprepoznavnejših pustnih likov v Sloveniji so kurenti. Na sebi imajo ovčjo kožo, okrog pasu pa privezane zvonce. Prvih smo med januarjem in novembrom 2022 uvozili 66 kg (55 % iz Avstrije), drugih pa za skoraj 89.000 EUR; največ, za četrtino skupne vrednosti, iz Nemčije.
Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh (15–34 let) je bilo lani 206.148; to je bilo 23 % vseh moških, starih 15 ali več let.
Med prebivalci Slovenije je bilo sicer lani 316 Kurentov. Zanimivo, največ s tem priimkom jih je prebivalo v osrednjeslovenski statistični regiji, v podravski, »deželi kurentov«, pa le 12.
Pustne dobrote
Najbolj znane pustne sladice so krofi, flancati in miške. Kaj o njihovih glavnih sestavinah lahko povejo statistični podatki?
Med priimki prebivalcev Slovenije sta tudi dva, ki sta povezana s pustnimi dobrotami. Lani je bilo namreč v državi 34 Krofov in 21 Mišk.
Post
Pust povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime pa sicer razkriva povsem drug pomen, tj. pustiti meso. Zato še nekaj statistike o tem živilu: prebivalec Slovenije je v 2021 porabil za prehrano 89 kg mesa. Stopnja samooskrbe z mesom je bila 85-odstotna. Za kilogram govejega mesa brez kosti smo v 2022 v povprečju odšteli 9,59 EUR, za kilogram svinjskega mesa s kostjo 5,44 EUR, za kilogram piščančjega mesa brez kosti pa 8,62 EUR. Decembra lani je bilo meso za 19 % dražje kot leto prej.
Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. V prvih enajstih mesecih prejšnjega leta smo uvozili za skoraj 12 milijonov EUR prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov; največ, po 20 % skupne vrednosti uvoza, iz Italije in Kitajske.
S pustom sta povezana tudi dva priimka, ki ju najdemo med prebivalci Slovenije: lani se jih je 352 pisalo Pust, 10 pa Šema.
Kurenti
Eden najprepoznavnejših pustnih likov v Sloveniji so kurenti. Na sebi imajo ovčjo kožo, okrog pasu pa privezane zvonce. Prvih smo med januarjem in novembrom 2022 uvozili 66 kg (55 % iz Avstrije), drugih pa za skoraj 89.000 EUR; največ, za četrtino skupne vrednosti, iz Nemčije.
Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh (15–34 let) je bilo lani 206.148; to je bilo 23 % vseh moških, starih 15 ali več let.
Med prebivalci Slovenije je bilo sicer lani 316 Kurentov. Zanimivo, največ s tem priimkom jih je prebivalo v osrednjeslovenski statistični regiji, v podravski, »deželi kurentov«, pa le 12.
Pustne dobrote
Najbolj znane pustne sladice so krofi, flancati in miške. Kaj o njihovih glavnih sestavinah lahko povejo statistični podatki?
Med priimki prebivalcev Slovenije sta tudi dva, ki sta povezana s pustnimi dobrotami. Lani je bilo namreč v državi 34 Krofov in 21 Mišk.
Post
Pust povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime pa sicer razkriva povsem drug pomen, tj. pustiti meso. Zato še nekaj statistike o tem živilu: prebivalec Slovenije je v 2021 porabil za prehrano 89 kg mesa. Stopnja samooskrbe z mesom je bila 85-odstotna. Za kilogram govejega mesa brez kosti smo v 2022 v povprečju odšteli 9,59 EUR, za kilogram svinjskega mesa s kostjo 5,44 EUR, za kilogram piščančjega mesa brez kosti pa 8,62 EUR. Decembra lani je bilo meso za 19 % dražje kot leto prej.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)