Nadgradnja energetskih statistik, 2020
Električna energija v 2020 predstavljala več kot polovico celotne porabe energentov v storitvenem sektorju
V okviru mednarodnega projekta smo pripravili nove podatke s področij porabe električne energije v cestnem prometu, porabe odvečne toplote iz proizvodnih procesov in rabe energije v storitvenem sektorju.
Baterijskih električnih vozil in priključnih hibridnih vozil je iz leta v leto več. Z rastjo njihovega števila se povečuje tudi poraba električne energije za njihovo polnjenje, pri čemer se avtomobili večinoma polnijo doma. V okviru projekta je bilo ocenjeno, da je v 2020 skupna poraba električne energije za ta vozila znašala 10,9 gigavatne ure (GWh); pri tem smo upoštevali zmanjšanje porabe zaradi omejitvenih ukrepov, povezanih s covidom-19. Poraba na javnih polnilnicah je znašala 2,1 GWh oz. 19 % celotne porabe, na domačih polnilnih postajah pa je bilo napolnjene 81 % celotne potrebne energije za električna vozila.
Odvečna toplota kot vir daljinskega ogrevanja
Odvečna toplota, ki nastaja v industrijskih in komercialnih procesih, lahko predstavlja odličen trajnostni vir energije v podjetjih in sistemih daljinskega ogrevanja. Takšna toplota nastane pri procesih, katerih primarni namen ni proizvodnja energije, zaradi česar bi bila zavržena. Odvečna toplota, ki jo podjetja porabijo na mestu proizvodnje, se statistično ne spremlja. Izraba tovrstne toplote je prepoznana kot ukrep energetske učinkovitosti in se posredno odraža pri manjši porabi goriv v industrijskih procesih. V sisteme daljinskega ogrevanja je bilo v 2020 oddanih 8,7 GWh odvečne toplote iz industrijskih procesov.
Največ energije namenjene trgovinski dejavnosti
Raba energije v storitvenem sektorju (dejavnosti G–S po SKD 2008) je v 2020 znašala skoraj 17.000 teradžulov (TJ).
Največji delež je predstavljala raba energije v dejavnosti trgovina (23,0 %). Sledili so zdravstvo in socialno varstvo (12,5 %), gostinstvo (12,4 %), izobraževanje (11,1 %), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (7,6 %), promet in skladiščenje (7,3 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (7,0 %) ter dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (5,8 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal 13,3 % celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je več kot polovico celotne porabe predstavljala električna energija (51,5 %). Sledili so zemeljski plin (16,6 %), daljinska toplota (13,5 %), ekstra lahko kurilno olje (9,1 %), lesna goriva (5,3 %) in drugi energenti (3,9 %).Za dejavnost zdravstva (Q86 po SKD 2008) je bila pripravljena tudi modelska razdelitev rabe energije po namenih. V zdravstvu je bil v 2020 največji delež energije namenjen za ogrevanje prostorov (53,3 %). Sledili so ogrevanje sanitarne vode (20,7 %), zračenje (11,6 %), razsvetljava (5,6 %), hlajenje (3,4 %) in drugi nameni (5,4 %).
V okviru projekta so bili pripravljeni podatki s področja porabe električne energije v cestnem prometu, porabe odvečne toplote iz proizvodnih procesov in rabe energije v storitvenem sektorju.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Več: Avtorske pravice.