Nadgradnja okoljskih statistik in računov, 2020
Rezidenti v tujini ustvarili največ emisij v cestnem prometu
V okviru mednarodnega projekta smo izvedli nadgradnjo rezidenčnega principa pri okoljskih računih, razširili časovno vrsto pri nekaterih okoljskih računih, posodobili metodologijo vodnih računov in pripravili podatke o rabi sekundarnih surovin.
Največji del med okoljskimi davki predstavljali davki na energijo
V okviru raziskovanja ETEA je bila izvedena razširitev časovne vrste pri poročanju podatkov za obdobje 2005–2007. Po zadnjem poročanju za leto 2021 so bili med okoljskimi davki še vedno v ospredju davki na energijo (2005: 77,1 % in 2021: 82,7 %). S 15,5 % (2005) oz. 13,5 % (2021) so sledili davki na promet, medtem ko je bilo 7,5 % (2005) oz. 3,8 % (2021) prihodkov od okoljskih davkov zbranih z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov.
Emisije CO2 v cestnem, zračnem in vodnem transportu rezidentov v tujini večje od emisij nerezidentov v Sloveniji
Rezultati so pokazali, da so v 2020 rezidenti v tujini porabili 11.252 terajoulov (TJ) energije, nerezidenčni subjekti v Sloveniji pa 7.557 TJ energije. Pri tem so emisije najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 pri prvih znašale 1,00 milijona ton, pri drugih pa 0,65 milijona ton. Z vidika vrst transporta je bila pri rezidentih v tujini poraba energije najvišja v cestnem transportu (95 % ali 10.650 TJ), delež emisij CO2 je znašal 96 % (0,96 milijona ton). Pri nerezidentih v Sloveniji je bila poraba energije najvišja v vodnem transportu (60 % ali 4.526 TJ), delež emisij CO2 je znašal 52 % ali 0,33 milijona ton.
Sprememba vodnih zalog leta 2019 manjša kot v 2017
Na področju vodnih računov sta bili nadgrajeni in s časovno vrsto, ki zdaj sega do leta 2017, razširjeni tabeli o ponudbi in porabi vode. Prav tako je bila vzpostavljena tabela o računih sredstev vodnih virov za obdobje 2017–2019. Podrobnejši podatki so na voljo v objavi Eksperimentalna statistika: Vodni računi, 2019.
Med vnovič uporabljenimi sekundarnimi surovinami največ mineralnih
Leta 2020 je bilo v Sloveniji uporabljenih 8,09 milijona ton sekundarnih surovin in stranskih proizvodov: 30 % jih je bilo znova uporabljenih neposredno po proizvodnem procesu, 70 % pa po različnih postopkih obdelave odpadkov. Med vsemi je bilo največ mineralnih surovin (4,9 milijona ton), sledile so kovine (912.000 ton) in žlindra (632.000 ton). Dve tretjini vseh vnovič uporabljenih sekundarnih surovin sta nastali v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu.
V okviru raziskovanja ETEA je bila izvedena razširitev časovne vrste pri poročanju podatkov za obdobje 2005–2007. Po zadnjem poročanju za leto 2021 so bili med okoljskimi davki še vedno v ospredju davki na energijo (2005: 77,1 % in 2021: 82,7 %). S 15,5 % (2005) oz. 13,5 % (2021) so sledili davki na promet, medtem ko je bilo 7,5 % (2005) oz. 3,8 % (2021) prihodkov od okoljskih davkov zbranih z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov.
Emisije CO2 v cestnem, zračnem in vodnem transportu rezidentov v tujini večje od emisij nerezidentov v Sloveniji
Rezultati so pokazali, da so v 2020 rezidenti v tujini porabili 11.252 terajoulov (TJ) energije, nerezidenčni subjekti v Sloveniji pa 7.557 TJ energije. Pri tem so emisije najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 pri prvih znašale 1,00 milijona ton, pri drugih pa 0,65 milijona ton. Z vidika vrst transporta je bila pri rezidentih v tujini poraba energije najvišja v cestnem transportu (95 % ali 10.650 TJ), delež emisij CO2 je znašal 96 % (0,96 milijona ton). Pri nerezidentih v Sloveniji je bila poraba energije najvišja v vodnem transportu (60 % ali 4.526 TJ), delež emisij CO2 je znašal 52 % ali 0,33 milijona ton.
Sprememba vodnih zalog leta 2019 manjša kot v 2017
Na področju vodnih računov sta bili nadgrajeni in s časovno vrsto, ki zdaj sega do leta 2017, razširjeni tabeli o ponudbi in porabi vode. Prav tako je bila vzpostavljena tabela o računih sredstev vodnih virov za obdobje 2017–2019. Podrobnejši podatki so na voljo v objavi Eksperimentalna statistika: Vodni računi, 2019.
Med vnovič uporabljenimi sekundarnimi surovinami največ mineralnih
Leta 2020 je bilo v Sloveniji uporabljenih 8,09 milijona ton sekundarnih surovin in stranskih proizvodov: 30 % jih je bilo znova uporabljenih neposredno po proizvodnem procesu, 70 % pa po različnih postopkih obdelave odpadkov. Med vsemi je bilo največ mineralnih surovin (4,9 milijona ton), sledile so kovine (912.000 ton) in žlindra (632.000 ton). Dve tretjini vseh vnovič uporabljenih sekundarnih surovin sta nastali v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu.
Davki v zvezi v varstvom okolja, Slovenija
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||
Raba energije in emisije CO2 po rezidenčnem principu, Slovenija, 2020
- ni pojava ali izračun ni smiseln |
METODOLOŠKO OPOZORILO
SURS je med marcem 2021 in novembrom 2022 izvedel mednarodno sofinanciran projekt na področju okoljskih statistik.
V okviru grant projekta je bila pri okoljskih računih razširjena časovna vrsta podatkov za račune okoljskega blaga in storitev (EGSS). Po novem ta sega do leta 2010 in je na voljo v podatkovni bazi SiStat. Razširjena je bila tudi časovna vrsta podatkov o davkih v zvezi z varstvom okolja (ETEA) za obdobje 2005–2007. SURS je opravil tudi revizijo izračuna nastalih emisij rezidentov in rezidenčnih poslovnih enot v cestnem, zračnem in vodnem transportu. Revidiran metodološki pristop za prilagoditev podatkov po rezidenčnem principu se je uporabil v okviru računov fizičnega pretoka energije (PEFA) in računov emisij v zrak (NAMEA) za celotno časovno vrsto podatkov (2008–2020).
Na področju vodnih računov je bila posodobljena metodologija tabel ponudbe in porabe vode ter na novo razvita tabela računov sredstev vodnih virov za obdobje 2017–2019.
Vzpostavila se je metodologija za spremljanje toka sekundarnih surovin in stranskih proizvodov, ki predstavljajo majhno, a vendar eno ključnih vlog prehoda družbe v krožno gospodarstvo. Pripravljeni so bili tudi prvi eksperimentalni izračuni podatkov za leto 2020.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
V okviru grant projekta je bila pri okoljskih računih razširjena časovna vrsta podatkov za račune okoljskega blaga in storitev (EGSS). Po novem ta sega do leta 2010 in je na voljo v podatkovni bazi SiStat. Razširjena je bila tudi časovna vrsta podatkov o davkih v zvezi z varstvom okolja (ETEA) za obdobje 2005–2007. SURS je opravil tudi revizijo izračuna nastalih emisij rezidentov in rezidenčnih poslovnih enot v cestnem, zračnem in vodnem transportu. Revidiran metodološki pristop za prilagoditev podatkov po rezidenčnem principu se je uporabil v okviru računov fizičnega pretoka energije (PEFA) in računov emisij v zrak (NAMEA) za celotno časovno vrsto podatkov (2008–2020).
Na področju vodnih računov je bila posodobljena metodologija tabel ponudbe in porabe vode ter na novo razvita tabela računov sredstev vodnih virov za obdobje 2017–2019.
Vzpostavila se je metodologija za spremljanje toka sekundarnih surovin in stranskih proizvodov, ki predstavljajo majhno, a vendar eno ključnih vlog prehoda družbe v krožno gospodarstvo. Pripravljeni so bili tudi prvi eksperimentalni izračuni podatkov za leto 2020.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
