Eksperimentalna statistika: Vodni računi, 2019
V 2019 skoraj tri četrtine vode iz površinskih vodnih virov
Za distribucijo je bilo v 2019 namenjenih 122 milijonov m3 vode, za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih pa skoraj 88 milijard m3 vode, od tega za hlajenje 751 milijonov m3 ali nekaj manj kot 1 %.
Eksperimentalno objavljamo izbrane podatke za vodne račune
Za obdobje 2017–2019 smo na SURS-u pripravili podatke o vodnih tokovih med okoljem in gospodarskimi dejavnostmi ter v teh dejavnostih z vidika dobave in uporabe vode ter o razpoložljivosti vodnih virov za enako obdobje. Nekaj izmed teh podatkov eksperimentalno objavljamo prvič.
Večina količine uporabljene vode iz površinskih virov
Iz okolja je bilo v 2019 uporabljenih okoli 118 milijard m3 vode oz. za 7 % več kot v 2017, ko je bilo skupno uporabljenih skoraj 111 milijard m3 vode. Večina skupne količine te vode je bila uporabljena iz celinskih vodnih virov. Po vrsti vodnega vira so največji delež predstavljali površinski viri (74 % ali za skoraj 4 odstotne točke več kot v 2017) ter ocenjeni delež vode, ki so jo iz prsti načrpale rastline (26 % ali za skoraj 4 odstotne točke manj kot v 2017). Preostala razpoložljiva količina vode je bila načrpana iz podzemnih virov (0,2 % ali enako kot v 2017) in iz drugih vodnih virov (0,1 % ali enako kot v 2017).
Za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih namenjenih 88 milijard m3 načrpane vode
Za distribucijo iz javnega vodovoda je bilo v 2019 namenjenih 122 milijonov m3 vode (primerljivo z 2017), za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih pa skoraj 88 milijard m3 vode, od tega nekaj manj kot milijarda m3 vode za hlajenje. Za lastno uporabo je bilo namenjenih za 12 % več vode kot v 2017, za hlajenje pa za 2 % več vode.
Večina vode uporabljena za oskrbo z električno energijo
Od vode, uporabljene iz površinskih in podzemnih virov (okoli 88 milijard m3), je bil večinski delež (99,8 %) uporabljen za pogon turbin v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (področje dejavnosti D po SKD 2008). Od tega je bilo za hlajenje v tej dejavnosti uporabljenih 727 milijonov m3 ali nekaj manj kot 1 %. Dodatnih 24 milijonov m3 vode je bilo uporabljenih za hlajenje v rudarstvu (B po SKD), predelovalnih dejavnostih (C po SKD) in gradbeništvu (F po SKD).
Sprememba vodnih zalog v 2019 znašala okoli milijardo m3
Tabela o razpoložljivosti vodnih virov prikazuje hidrološko vodno bilanco oz. sistem celinskih vodnih virov, to je pritoke, odtoke in spremembe vodnih zalog zaradi gospodarskih dejavnosti (odvzemi in vračila vode) ter naravnih procesov. Skupna količina vode, vrnjene v sistem vodnih virov (povečanje zalog), je v opazovanem letu dosegla nekaj manj kot 47 milijard m3 ali za 4 % več kot v 2017 (približno 45 milijard m3). Skupna količina odvzete vode (zmanjšanje zalog) je bila manjša od količine vrnjene vode – znašala je nekaj manj kot 46 milijard m3 –, zato je bila sprememba vodnih zalog pozitivna in je dosegla okoli milijardo m3 vode. Zaradi večje razlike med vračili in odvzemi vode je bila v 2017 sprememba vodnih zalog večja kot v 2019, znašala je okoli 2,7 milijard m3.
Za obdobje 2017–2019 smo na SURS-u pripravili podatke o vodnih tokovih med okoljem in gospodarskimi dejavnostmi ter v teh dejavnostih z vidika dobave in uporabe vode ter o razpoložljivosti vodnih virov za enako obdobje. Nekaj izmed teh podatkov eksperimentalno objavljamo prvič.
Večina količine uporabljene vode iz površinskih virov
Iz okolja je bilo v 2019 uporabljenih okoli 118 milijard m3 vode oz. za 7 % več kot v 2017, ko je bilo skupno uporabljenih skoraj 111 milijard m3 vode. Večina skupne količine te vode je bila uporabljena iz celinskih vodnih virov. Po vrsti vodnega vira so največji delež predstavljali površinski viri (74 % ali za skoraj 4 odstotne točke več kot v 2017) ter ocenjeni delež vode, ki so jo iz prsti načrpale rastline (26 % ali za skoraj 4 odstotne točke manj kot v 2017). Preostala razpoložljiva količina vode je bila načrpana iz podzemnih virov (0,2 % ali enako kot v 2017) in iz drugih vodnih virov (0,1 % ali enako kot v 2017).
Za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih namenjenih 88 milijard m3 načrpane vode
Za distribucijo iz javnega vodovoda je bilo v 2019 namenjenih 122 milijonov m3 vode (primerljivo z 2017), za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih pa skoraj 88 milijard m3 vode, od tega nekaj manj kot milijarda m3 vode za hlajenje. Za lastno uporabo je bilo namenjenih za 12 % več vode kot v 2017, za hlajenje pa za 2 % več vode.
Večina vode uporabljena za oskrbo z električno energijo
Od vode, uporabljene iz površinskih in podzemnih virov (okoli 88 milijard m3), je bil večinski delež (99,8 %) uporabljen za pogon turbin v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (področje dejavnosti D po SKD 2008). Od tega je bilo za hlajenje v tej dejavnosti uporabljenih 727 milijonov m3 ali nekaj manj kot 1 %. Dodatnih 24 milijonov m3 vode je bilo uporabljenih za hlajenje v rudarstvu (B po SKD), predelovalnih dejavnostih (C po SKD) in gradbeništvu (F po SKD).
Sprememba vodnih zalog v 2019 znašala okoli milijardo m3
Tabela o razpoložljivosti vodnih virov prikazuje hidrološko vodno bilanco oz. sistem celinskih vodnih virov, to je pritoke, odtoke in spremembe vodnih zalog zaradi gospodarskih dejavnosti (odvzemi in vračila vode) ter naravnih procesov. Skupna količina vode, vrnjene v sistem vodnih virov (povečanje zalog), je v opazovanem letu dosegla nekaj manj kot 47 milijard m3 ali za 4 % več kot v 2017 (približno 45 milijard m3). Skupna količina odvzete vode (zmanjšanje zalog) je bila manjša od količine vrnjene vode – znašala je nekaj manj kot 46 milijard m3 –, zato je bila sprememba vodnih zalog pozitivna in je dosegla okoli milijardo m3 vode. Zaradi večje razlike med vračili in odvzemi vode je bila v 2017 sprememba vodnih zalog večja kot v 2019, znašala je okoli 2,7 milijard m3.
Uporabljena voda po vodnih virih, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||
Razpoložljivost vodnih virov, Slovenija
1) Povečanje zalog – zmanjšanje zalog. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatke o vodnih računih, ki predstavljajo enega izmed fizičnih modulov okoljskih računov, objavljamo kot eksperimentalne, ker je oblikovanje metodologije na nacionalni ravni še v razvoju. Glavni uporabljeni viri podatkov so statistična raziskovanja o vodnih statistikah (VOD-N, VOD-V, VOD-K in VOD-UVI), za nekatere vsebine podatkov pa administrativni viri (ARSO, DRSV in BF). Nekatere agregirane vrednosti so na podlagi pragmatičnih predpostavk pripravljene kot prve ekspertne ocene.
V objavi so obravnavani podatki o tokovih vode med okoljem in gospodarstvom ter znotraj gospodarstva razdeljeni na dobavo in uporabo vode. Podatki o vodnih tokovih so razdeljeni po dejavnostih Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008), poleg omenjenih pa je v objavi prikazana tudi razpoložljivost vodnih virov – količina vodnih tokov znotraj okolja in sprememba njihovih zalog v koledarskem letu (povečanje oz. zmanjšanje zalog).
Metodologija statistik, ki so pripravljene kot eksperimentalne prve ocene, se bo še nadgrajevala, zato zanje velja previdnost pri uporabi in interpretaciji.
V objavi so obravnavani podatki o tokovih vode med okoljem in gospodarstvom ter znotraj gospodarstva razdeljeni na dobavo in uporabo vode. Podatki o vodnih tokovih so razdeljeni po dejavnostih Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008), poleg omenjenih pa je v objavi prikazana tudi razpoložljivost vodnih virov – količina vodnih tokov znotraj okolja in sprememba njihovih zalog v koledarskem letu (povečanje oz. zmanjšanje zalog).
Metodologija statistik, ki so pripravljene kot eksperimentalne prve ocene, se bo še nadgrajevala, zato zanje velja previdnost pri uporabi in interpretaciji.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
